KAJ DELAM KO NE BLOGAM?

Kup novih perlic za bonbončkaste otroške zapestnice.

Rožice raznih barv - na voljo so obeski in prstani.

Sestavljam ogrlice iz stare zaloge perl.

Ptičkom in metuljem pustim, da vzletijo in rožicam, da vzcvetijo v obliki špangica na glavah malih princesk.

Tudi delčko, ki ne nastajajo po pričakovanjih, dam možnost, da jih opazite.

Potepam se po Bruggesu (Belgija)

V Barceloni odkrivam čarobnosti ustvarjanja velikega umetnika Gaudija.

In na kakšni lepi klopci načrtujem nove podvige.
Želim vam zabavno, ustvarjalno, raziskovalno in nasmejano poletje!
Majda

MINLJIVOST

Oh, kako hitro mine cas! Tudi vam? November me je cisto povozil - saj ne, da nisem nic fimala, ampak enostavno ni bilo pravega casa za objave (pa fotoaparat mi se vedno nagaja in nimam veselja objavljat porumenelih fotk).

Je ze december in in vsepovsod je ze cutiti prijetno prednovoletno vznemirjenje. Tudi v Barceloni, kjer sem ta trenutek in od koder vam pisem tale post. Ja, takole vam pisem namesto kartice! Obcudujem neminljive lepote mojstra arhitekture Gaudija. Carobno!

Tole ogledovanje je svetla plat sodelovanja v mednarodnih projektih. In ko ostane nekaj casa po izcrpavajocih sestankih, si ogledujem zgoraj naslikane bisercke!

Kaj vec pa, ko pridem domov! Pozdravcek vsem iz Barcelone!

Majda

P.S. Tale spanska tipkovnica mi je delala tezave, nikakor nisem nasla sumnikov! Bomo enkrat zdrzali brez stresic, ne?

V DEŽELI "DANDOBER"

Vila Mila prihaja iz dežele Dandober. To je skrita deželica malih vil in vilincev "Dandoberčkov", kjer so vsi prijazni drug do drugega. Znajo se pogovarjati in poslušati. Ne poznajo laži, prevar in nevoščljivosti. Za denar jim je kaj malo mar, veliko bolj pa cenijo resnične življenjske vrednote. Sreča, ljubezen, prijaznost, toplina, pomoč sočloveku v stiski niso le besede, pač pa vsakdan, ki ga živijo. Skrbijo za naravo in le ta jim vrača z vsemi dobrinami, ki jih potrebujejo za življenje. Mali "Dandoberčki" znajo požgečkati sonce, da sije še bolj toplo in svetlo, znajo pobožati zvezde in luno, ki s svojo mehko svetlobo narede noč bolj prijazno. Znajo barvati cvetove vseh rastlin in se pogovarjati z živalmi. Umivajo se v jutranju rosi. Njihova krilca so stkana iz najtanjše pajčevine....

To je pravljica, ki nastaja v glavah dveh hrvaških umetnic, ena od njiju je Tereza, ki me je seznanila s prvimi skrivnostmi polimerne gline in millefiorija, druga pa je Janja, njena učiteljica. Občudujem ju, ker znata slediti svojim sanjam. Ker kljub stalni borbi s finančnimi težavami vztarajata na umetniški poti. Ker znata biti srečni z veliko manj, kot je dano mnogim. Ker znata vsak dan sproti v sebi poiskati tistega radovednega otroka, ki ju vodi k odkrivanju novega! Res držim pesti, da bi jima uspelo izdati otroško knjigo, katere prve ilustracije in tekst sem si imela priložnost ogledovati včeraj. Polni sta novih (in norih) idej in nedvomno imata talent, da uresničita vse!

Z Majo , Darjo in sodelavko Andrejo smo se namreč odpravile v Pulo na HandMadeFest - sejem, na katerem najdete le izdelke domače in umetne obrti, ter se na njem srečale s Terezo in Janjo. Naša prva pot je vodila na Terezino mini stojnico:

Stojnica vsako leto stoji poleg notranjega vodnjaka, ki spodbuja pozitivne energije in prijetna dogajanja na njej. Nedvomno je to najlepši prostorček sejma in vreden ogleda....spet naslednje leto!

Domov smo prišle bogatejše za doživetja prekrasnega sončnega dne in z zakladi izpod Terezinih in Janjinih rok - Dandoberčki (Dandobriči), zapestnicami in z mojo stekleničko.

Vila Mila že kraljuje na polici v mojem delovnem kotičku. V njej je skritih polno dobrih idej za ustvarjanje. Ne verjamete?

Pa lahko noč vsem skupaj!

MAVRIČNA SOBOTA IN NATKA

Ja, za nekatere siva sobota je bila za nas (Maja, Kristina, Darja - skrajni čas je že, da začne s svojim blogom!!!) MAVRIČNA. Kljub temu, da je na momente lilo kot iz škafa. V vseh odtenkih nam jo je pobarval obisk sejma Creativ Salzburg. Vredno ogleda!!! Tu je res kaj videti! Tisoč idej na vsakem koraku! Harmonija barv, oblik in vzorcev. Prostorska dovršenost vsakega kotička razstavnih prostorov. Množica očarljivih detajlov, ki bi si jih vsak želel v svojem domu.

Vredno je iti kljub temu, da je fotografiranje prepovedano ter da brez firme in načrta, da na vsakem razstavne prostoru zapraviš 100 EUR, sploh ne moreš kaj dosti kupiti. Tudi v dvorani z nakitom je bilo precej podobno. Z redkimi izjemami, ki smo jih seveda vsaka po svoje izkoristile! Med nekaj novimi perlami, ki mi bodo služile kot teksture, je moja velika pridobitev Natka (nakitka), ki bo odslej držala ves moj nakit. Tako mi zjutraj pred službo ne bo treba več besno brskati po škatli za točno tistimi uhani ali ogrlico. Verjamem pa, da se bo zelo dobro obnesla tudi na bližajočem se Mihaelovem sejmu ali kakšni poli-dogodivščini, ki jih še načrtujem.

Sopotnice moje! Hvala vam za super družbo! Da me poslušate (in res tudi slišite), da me razumete in spodbujate. Hvala vam za vse! Ponovimo naslednje leto, a ne?

In ne nazadnje, pozdravček vsem, ki me po dolgem času berete! Ne, nisem imela tako dolgih počitnic. Samo delo in pa poletna vročina sta me zdelali, da praktično nisem imela kaj objaviti. Se vam v kratkem oddolžim za potrpežljivost. Hvala vsem za prijazne komentarje in spodbudo!

FINISHED FROM POLYMER PLAY DAYS 3

Uspelo mi je dokončati še zadnje izdelke z letošnjih Polymer Play Days, ki so se konec maja odvijali v Ilkestonu. Predzadnji je prišel na vrsto obesek z uhani po tehniki "Maniguette". Fotka je malce bleda, sicer je skinner blend narejen iz vijolične, bele in modre. Tehnika je zelo zanimiva, zahteva več pečenj izdelka in na koncu veeeeliiiiikoooo brušenja. Z različnimi gradacijami brusnega papirja. Hvaležna sem Silvy, ki nas je opozarjala na natančnost pri rezanju, predvsem pa pri vtiskovanju vzorčkov. Gobina je tu izrednega pomena, sicer se lahko zgodi, da pri brušenju odbrusite tudi del svojega dezena in s končnim izdelkom ne boste tako zadovoljni.

Kot zadnje sem dokončala še mica perle, ki smo jih delali z Alison. Na volo smo imeli le modro in zeleno barvo, zato smo na delavnici še toliko bolj vse občudovale bakreno-zlato-rjavo kombinacijo, ki je bila prikazana kot en od modelov. Pravzaprav je bila lekcija izdelava okroglih reliefnih perl, ki zaradi končne oblike dajejo posebne efekte lomljenja svetlobe na premnogih ploskvah, ki smo jih ustvarili z ovijanjem perl. Vse ostale perle in obesek, i sledi so stranski produkti, poleg prikazanega pa mi je uspelo izdelati še dva obeska, prstan in uhane - ti še niso dokončno skompletirani in vam jih pokažem kdaj drugič.

Poleg izdelkov mi bo na čudovit dogodek, s katerim sem si "zabelila" letošnji rojstni dan ostalo v spominu še kup zabavnih pripetljajev, novih prijateljev na vseh koncih sveta in pa želja, da se znova srečamo. Ostaja pa tudi skrb - skrb za našo Helen (organizatorko), ki ji zdravje spet hudo nagaja. Upam in verjamem na najbolje - da nas naslednje leto spet sprejme s svojim širokim nasmehom! Helen, mislimo nate!

I finaly finished all jewelry from Polymer Play Days in Ilkeston at the end of May. Last two lessons were "multilayering" with Silvy (Maniguette - France) and "Mica Effects" with Alison Gallant (England). I have a lot of reasons to remember this days - it was my birthday, I have few peaces of new jewelry and I have a lot of new friends.

It's really funny,when you see somebody that you know from internet, in person.

And we also have a big concern with Helen, our organizer. Her health is weak again and we all hope to the best for her. Helen, we all think of you!

SAYONARA!

Ravno toliko je še časa, da vam dam nekaj na ogled, preden odfrčim. Tole ogrlico sem poimenovala "Indijansko poletje". Tokrat na perle nalepljenih vzorcev nisem nič gladila, pač pa sem jih po tehniki Donne Kato pustila v "reliefnem stanju". Zanimivo odkritje so tudi male perlice v obliki "metuljčkov"-imajo jih v Antusu in Prometeju in se mi zdi, da izgledajo veliko lepše kot navadne. Pa definitivno morajo imeti "mat" izgled. Vse svetlikanje deluje zelo plastično in sploh ne paše na poli.

Težko pričakovani dan je končno tukaj. Ja, gremo. Komaj čakam Kristino in Majo. Sicer moram zjutraj še v službo, ampak to ne moti velikega duha. Včeraj sem pakirala kot nora. Najprej Zojo, ki odhaja v ponedeljek na tabor na Pokljuko - tega res nisem mogla prepustiti naključju (oziroma rokam mojega D-ja). Potem pa sem pakirala še sebe. Minimalka garderobe, vse orodje, beadsi za swap - vam jih pokažem v eni naslednjih objav- in vse skupaj v veeeeelikooo potovalko. Jasno, računam na malo šopinga po nottinghamskih craft shopih. Ko pridem iz službe, vtaknem v ruzak še nekaj malenkosti in gremo novim poly dogodivščinam naproti:

Reportaža sledi!Se beremo!

ŠKOLJČIŠČE

Vsako poletje nabiramo školjke. Zoja jih zbira v precej velikem plastičnem vedru, ki pa ga še nismo čisto napolnili. Sicer pa ne poznam otroka, ki ne nabira rad školjk. Zanimive oblike, barve in pa velikost je tisto, ki pri izboru, katera gre v vedro, odločajo. Lani sva jih celo nekaj uporabili za ogrlico, drugih pa "je bilo škoda", ker se jih toliko časa nabira. "Obiščite školjčišče, tam je školjk na pretek!"nam svetuje prijateljica Špela.

Lani nam nekako podvig ni uspel, letošnji velikonočni ponedeljek pa je bil kot nalašč za pohajkovanje. Napokam malico in otroke v avto, nekaj rezervnih oblačil...In gas proti Ankaranu! "Mami, ali bomo kmalu?" Otroška nestrpnost ne pozna meja in vprašanje se je ponavljalo vsakih nekaj kilometrov.

Končno prispemo. Gledam oznake - nič. Pridemo že do Valdoltre - nič. Sprašujemo mimoidoče - ma alora ne vejo! Presneti domorodci, še svojih naravnih znamenitosti ne poznajo!

Obrnem nazaj, saj sem na netu prebrala, da je to tik pred Ankaranom in je školjčišče v bistvu del obale, nekakšen polotoček med koprsko luko in ankaransko obalo. Zavijem prto morju po prvi možni poti, ki pelje v manjšo marino. Parkiramo, se razgledujemo, spet povprašamo. "Ja, samo po tejle potki 200 metrov!" JUUUUHUUUU!

Iz daljave je obala videti kot vse druge peščene obale, ko pa prideš bližje, vidiš......

...školjko pri školjki. Lahko bi jih naložil kar z lopatko. No, mi smo bile malo izbirčne in smo nabirale posamične. Kar precej smo jih odnesle. Največ je podolgovatih polžjih hišic, vsega skupaj bi najbrž našteli kakih osem vrst školjk. Morda tudi več, če bi človek res raziskoval in hotel odkrtiti vse različne vrste, ki jih lahko v tej milijonski množici školjk najde. Mi smo z nabranim zakladom na moč zadovoljne.

Ko porabimo zalogo, gremo spet!