ZIMA, ZIMA BELA...

Letošnja zima nam jo pa gode! Spet je nasula snega do kolen. Snežinke so poplesavale v zraku že vse sobotno jutro in nič ni kazalo, da "bodo tam zgoraj kaj nehali s pometanjem". Vreme je bilo kot nalašč za ustvarjanje! Samo če se bodo udeleženke, ki so se nameravale udeležiti začetne delavnice Millefiori, prebile do nas. In so se, skoraj vse! Ponovno sem imela priložnost spoznati 8 prijetnih dam (res ne vem, kje so fantje?!?), med njimi tudi Majo iz Postojne, ki sem jo doslej poznala le z bloggerske scene. Dela čudovite predpasnike in še kup ostalih drobnarij, ki očarajo naš pogled in pobožajo dušo.
Dopoldne nam je kar prehitro minilo v izdelovanju osnovnih vzorčkov -roladice, očesca in rožice, ki smo jih kasneje uporabile za izdelavo simpatičnega kompletka obeska in uhanov. Upam, da bomo vsaj nekatere izdelke kmalu videle na kakšnem blogu, saj je mojemu aparatu ravno v pravem trenutku crknila baterija. In vsem se je potem res že mudilo...

Ne predstavljam si, kako bi nam delo potekalo brez "pašta mašin" ki sta mi jih ljubeznivo posodili Darja in Maja. Hvala punci, hvala za vajino prijateljstvo!

Zdaj pa pojdimo narest kakšnega snežaka! Uživajte v snegu!

Majda

P.S. Po barvah kompletka sodeč pa izgleda, da vendarle že pogrešam sonček in tople dneve. Kaj pa vi?

I AM BIND, BIND IT ALL!

Po relativno dolgem in uspešnem upiranju je tudi mene zgrabilo. Papermania! Saj poznate tisto o zarečenem kruhu? Preteklo pomlad, ko sta Maja in Kristina v Angliji vneto nakupovali papirčke, štampiljke in trakove, sem sama prisegala, da "mene pa to ne bo potegnilo". Da je pa poli tisto edino pravo in da se je z njim mogoče kreativno izražati na tooooliiiikoooo načinov. Saj to je navsezadnje res in najbrž bi ostala samo pri fimanju, če mi ne bi Božiček prinesel pinkija , ki je res odlična stvar. Imela sem trden namen izdelovati samo poli-beležke, pa me je zaneslo. Zadevo je bilo treba hitro sprobat in to gre najhitreje s papirjem. Za prva dva poskusa nisem nič komplicirala in sem uporabila domače zaloge. Zdaj pa se na polici že šopiri nekaj "ta pravega" papirja in upam, da bom imela kmalu kaj več časa za izdelavo. Predvidene in nepredvidene obveznosti se kar kopičijo.

Prejšnji teden smo namreč imeli doma malo bolnico Zalo, ki je kašljala in kuhala kot za stavo. Ampak kakor hitro jo je sesulo, tako hitro se je tudi spet postavila na noge: Tile naši otročki so res mali čudeži, kar se tega tiče!

In potem so tu vsak četrtek plesne urice, pa še roditeljski za našo drugošolko. Med drugim smo imeli priložnost slišati predavanje o postavljanju meja našim nedobudnežem, nekaj o spodbujanju samozavesti in razvijanju pozitivne samopodobe. Nehote sem poleg svojih otrok skozi besede predavateljice ocenjevala tudi sebe. Rezultat? Po pokazateljih, ki izražajo samozavest in pozitivno samopodobo sem tam nekje v spodnji polovici. Tolažim se, da je slabšemu rezultatu najbrž kriva vzgoja naše generacije, ki ni bila najbolj naklonjena razvijanju teh dveh lastnosti :):):). Sicer pa, same brez predavanj dobro vemo, kako je s temi stvarimi, ne?!?

Ostanite zdrave v teh hladnih dneh in bodite samozavestne! Privoščite si vse najboljše in o sebi razmišljajte le pozitivno!

Lahko noč!

Majda

SKRITI ZAKLADI

V dobrem letu sem se v službi že trikrat preselila - iz pisarne v pisarno, iz ene delovne funkcije na drugo... Tako sem spet pristala v 10. štuku WTCja, zopet so me "potunkali" v projekte, kar pomeni ogromno prebiranja različnih domačih in EU razpisov, še več pisanja (če seveda imaš idejo in pri nas jih je treba kar imet!) in potem, ko te slučajno nagradijo z odobritvijo prijave - velike količine dela.

No, moram priznati, da so mi mednarodni projekti všeč, saj pomenijo potovanja in obiskovanje novih krajev, ki jih drugače morda ne bi videla, vsekakor pa ne brezplačno. JUUUHU, gremo torej novim delovnim zmagam naproti!

Delovno okolje tistih, ki so pred mano gospodovali v določenem prostoru, skoraj po pravilu ostane zabasana z raznoraznimi "nujno potrebnimi" rečmi. Kot bi prišla v hrčkovo gnezdo - zaloga tega, zaloga onega..... Ker se podobno privlači, si sedaj deliva pisarno s sodelavko, ki je tudi malo alergična na skladiščenje. Sva daleč od sterilnosti, da ne bo pomote, ampak malo reda nama pa vseeno dobro dene.

Med skritimi zakladi najinih predhodnic so se valjali trije precej neugledni leseni kemijski svinčniki, ki so včeraj dobili novo podobo. Škoda, ker je minca tako kratka..... Za razkazovanje v mojem delovnem kotičku bodo pa vseeno v redu!

Lep teden vsem!

P.S. Še vedno je čas, da se mi pridružite na začetni delavnici Millefiori, ki bo 30. januarja 2010 med 10. in 13. uro!

JANUARSKO SLADKANJE

S temi lepimi štampiljkicami nas bo 18. januarja posladkala Pink Gem. Pa rsečno vsem pri žrebu!

Majda

"NE MARAM ZELENJAVE!"

Tako se zmrduje moja sedemletnica vsakič, ko v kateri od jedi opazi atomček zelenega, zdravega, mineralnega, vitaminskega. No, ta greh ji nekako odpuščam, ker ima rada sadje in ga poje zadovoljivo količino. Pa tudi kakšen pameten dodatek k prehrani se že najde, čeprav sem zagovornik tega, da naj zlasti otrok pridobi vse snovi za zdrav razvoj in rast iz hrane.

Ne mara niti zelene barve in ko sem ji pokazala rojstnodnevno darilo za Majo, je milostno pripomnila, da ji bo pa najbrž všeč. In res ji je bila. Ker je sama nisem uspela pofotografirati, mi je poslala fotke. Aranžma, različni zorni koti....tako kot ona zna!

Poleg lepih fotografij me je razveselila še njena nagrada.

Ker se na mnogih blogih, ki jih prebiram, tale cvetka že bohoti mi ne zamerite, če bom s svojim podeljevanjem pokulala tudi malo ven iz domačih logov:

Zuleykha

Milica

Noelia

Kitty

Ninsi

Anja

Dekca

Tiara

Jana

BDA

Roberta

Riba

Zaslužite si jo pa tako in tako vse, da ne bo pomote!

Nočko!

M