Najbrž sem že kdaj omenil, da nisem ravno oseba, ki bi ob vsakem trenutku in povsod točno vedela, kaj hoče. Pri nekaterih zadevah znam "cincat", da je joj. In zelo težko mi je sprejemat pomembne odločitve. Zato občudujem ljudi, ki vedno vedo (ali pa vsaj dajejo tak vtis?), kaj hočejo.
Zdi se mi, da je ena od teh tudi Sanda, saj je tole rdečko kupila kar v "razsutem stanju". Pri ogledu mojih škatel s perlami je takoj rekla: "Tole hočem. Pa živo rdečo mi nakombiniraj zraven." OK. Želje strank je treba spoštovat, ne? Potem se kar kakšnih štirinajst dni nisem resno lotila zadeve. Perle so ležale na mizi poleg paketka živo rdečega Fima. In vsakič, ko sem prišla mimo, sem si zadevo ogledovala in ne, nič mi ni šlo skupaj. Pokličem: "Sanda, tole meni ne gre skupaj. Bom naredila po svoje. A prav?"
"Prav!", je bil odgovor, ki je pripeljal do končnega rezultata.
Še vedno je sicer rdeča, ampak malo bolj umirjena, z drobnimi svetlečimi delci, ki odsevajo ob sončnih žarkih. Malo sem se z rdečo že spoprijateljila, najbrž pa moja "top barva" ne bo nikoli. Verjetno jo bom še naprej uporabljala kot začimbe v kuhinji - malo, po pameti.
Zelo pa so mi všeč rdeče obarvani poletni sončni zahodi na morju! Od dopusta me loči še dva tedna. Komaj čakam.
Imejte se lepo in pazite nase!
Majda
Ne glede na to, da zima še skopari s snegom, smo v Fimolandiji že postavljali snežake.
Veselo praznovanje vsem in naj vas ustvarjalnost tudi v 2012 ne zapusti!
....vse sivine, ki jih lahko ustvarimo z redčenjem tuša.....
....globino, ki jo dajo sliki mehke pastelne krede.....
...in spoznavam barvitost in nežne prelive akvarelnih barv.
Lotila sem se tudi svojega prvega platna. Kaj nastaja, pa je še skrivost!
Letošnji Art Market je po številu stojnic skromenjši od prejšnjih let. Ponudba pa je enako pestra in verjamem, da vsakdo lahko najde kaj za svojo dušo ali za drobno pozornost prijateljem, morda darilo za rojstni dan. 
Najbrž sem že kdaj omenil, da nisem ravno oseba, ki bi ob vsakem trenutku in povsod točno vedela, kaj hoče. Pri nekaterih zadevah znam "cincat", da je joj. In zelo težko mi je sprejemat pomembne odločitve. Zato občudujem ljudi, ki vedno vedo (ali pa vsaj dajejo tak vtis?), kaj hočejo. 
Klobasanje (oziroma izdelava millefiori vzorčkov) na moji mizi vedno pusti pravo razdejanje. Majhni kosi raznobarvnih ostankov ležijo po vsej mizi. In seveda je razdejanje premosorazmerno s količino klobasanja. Bolj ko klobasam, več je ostankov, bolj pisani so in večja je zmešnjava. Ponavadi to zmešnjavo potem lepo "pokupčkam" po barvah in se nekega lepega dne lotim mešanja v novih barvnih tonov, tistih neponovljivih - brez recepta, ki so ponavadi tudi najlepši. Tokrat pa sem se lotila pospravljanja tako, kot se ga loti Ponsawan Sila (Square Flower Beads). 