MOJ DECEMBER

Najprej so se nam je v Besnici pri Kranju zgodila razstava angelov....





... sledil je zaključek jesensega semestra slikanja in dokončan moj prvi akril na platnu.
Sledil je vsakoletni decemberski sejem društva MeViArt. Prijetna družba, kup lepih izdelkov, ki se jim tudi sama nisem mogla upreti in seveda piškotki in kuhanček so naredili res odlično vzdušje.








Ne glede na to, da zima še skopari s snegom, smo v Fimolandiji že postavljali snežake.

Veselo praznovanje vsem in naj vas ustvarjalnost tudi v 2012 ne zapusti!
Majda

PRIČAKOVANJA

December. Konec še enega leta. Kako hitro se je obrnilo! Zdi se mi, da se zemlja suče iz leta v leto hitreje in tudi nas priganja v vrtoglavo hitenje. Letošnji december sem za razliko od drugih let pričakovala z veseljem. Obetal se je (in zgodil) predpraznični London s kolegi iz službe (pa o tem drugič, ko dobim še nekaj fotk), sledilo je veliko dela preko običajnega delovnika, saj je bilo potrebno do "kolektivca" postoriti toooooliiiiko stvari.
Večere in del noči mi je popestrilo izpoljevanje zadnjih letošnjih naročil...

Končno je prišel tudi 24. in prosti dnevi. Petkovo popoldne smo preživeli ob postavljanju novoletne smrekice. Prav namenoma jo vedno postavimo šele za Božič. Tako je božini večer res nekaj posebnega in težko pričakovanega, tako kot mora biti.

Ponoči je po hiši razsajal Božiček, prinesel zaželjene in manj zaželjene stvarčice. Zato je bil božični dan "pošasten":

Morali smo porabiti ves material, ki je bil v kompletku za izdelavo pošati. Nastali sta dve strahotki, ena bolj ali manj po načrtu, mala rdeča pošat pa je kreacija naše štiriletnice, jaz sem samo ubogala in šivala.

Seveda smo že kupile nekaj termoflisa za rojstvo celega tropa pošastk, le polnilo moramo še nekje dobiti.

Kot bi rekel keks je tu sreda, dva dni pred koncem leta in pripravljamo darilca za jutrišnji obisk v Mariboru:

Dve dami bosta imeli odslej jutranjo kavo ali čajček bolj barvit!

Kooončnooo sem prišla tudi do novega fotoaparata. HVALA BOŽIČEK! Res je odličen, samo kup nastavitev, menuje in podmenujev mi dela še nekaj preglavic.

Veselim se že najdaljše noči, saj jo bom preživela v družbi družine in prijatljev, ki mi pomenijo največ.

Naj bo tudi vaše praznovanje nekaj posebnega. Leto, ki prihaja, pa naj bo sploh vaše najboljše doslej!

SREČNO 2011!

Majda

BABE

Najprej je nastal samo eden, iz bunke, ki je bila prevelika za ogrlico.

Potem pa me je zgrabilo. Seveda morajo biti barviti, razigrani in malo prismuknjeni.

Imeti morajo karakter....

... in lepo zaobljeno ritko.

Skupaj ali vsak zase prinašajo srečo.

Naj prinesejo bodočim lastnikom vsaj toliko veselja, kot so ga meni pri izdelavi!

Majda

DESETKA

Evo! Pa se je ponovilo. Moj tritedenski blogovski mrk, namreč. Ne samo, da nisem pisala, tudi ogledovala si nisem praktično nič. Nekje vmes me je zapustila tudi energija za ustvarjanje. Kar tako mimogrede. Brez posebnega razloga, če ne upoštevamo precej divjega tempa v službi in začetka novega šolskega leta.

V glavnem spet sem tu, izzvana (celo dvakrat), da vam zaupam 10 stvari, ki jih imam najrajši:

1. Mokre poljubčke mojih dveh princesk - še posebej zjutraj, ko sta tako dremavi, mehki in topli.

2. Prva jutranja kava- zadiši in me predrami čisto do konca. Ponavadi jo srebam počasi, pol dopoldneva in večkrat hladna pristane v umivalniku.

3. Sonce, poletje, morje - pa ne nujno v tem vrstnem redu. To je čas počitnic in dopustov, ljudje smo bolj sproščeni in optimistični. Toploto ponavadi pogrešam že v prvih jesenskih dneh.

4. Knjige - na dopustu sem za spremembo spet "pohrustala" nekaj leposlovja. Sicer med mojimi nakupi prevladujejo vseh sort ustvarjalne knjige in tiste, s pomočjo katerih skušam odkrivati vse skrivnosti življenja in reševati takšne in drugačne zagate, ki nam jih prinaša vsakdan.

5. Vrtnarjenje - čeprav do selitve v hišo nisem nikoli vrtnarila z navdušenjem, je to sedaj aktivnost, ki me sprošča. Še posebej, ker je vrt sedaj obvladljivih dimenzij. 6. Il Divo - njihovo glasbo navijem do konca, ko sem sama doma (zelo poredko torej). Zanesljivo vplivajo na hitrost pospravljanja in olajšajo druga domača opravila. 7. Dišeča kopel - to je obvezna sestavina, kadar grem na kakšno pot. Ko prispem v hotel, najprej preverim, ali je v kopalnici kopalna kad. Po dolgem dnevu si privoščim res dolgo kopel. Ko sem videti ko zgubana spužva, se osušim in v postelji berem, dokler mi knjiga ne prične padati na nos.
8. Udobne čevlje - ti so zakon. Kupiti jih moram takrat, ko jih vidim. In morajo mi biti všeč na prvi pogled. Morda zato nimam veliko čeljev. 9. Sladoled - najraje od Movenpicka. Pa tudi od Ljubljanskih mlekarn je odličen. Še posebej mi je všeč njihov sorbet. Njaaaamiiii!

in hhhmmmm, naj pomislim.....

10. Lepi svinčniki - ja, na lepe kulije in druga pisala sem mahnjena že odkar se spomnim. Pa jih ne zbiram. Le rada pišem, rišem in packam s kakovostnimi in lepimi pisali.

Evo, pa je desetka. Začeti je bilo težko, sedajle pa mi je že kar "zalaufalo" in bi lahko prišla na kakšnih petnajs. Pa pustimo to za kak drug izziv! Pojma pa nimam, kako naj zdaj pridem do spiska, tistih naslednjih, ki naj bi pisale o sebi.

No, če še niso bile na vrsti naj bodo to:

Petra (Živeti ustvarjalno)

Tina (Kreativne iskrice)

Renata (Malo ustvarjalno)

Roberta (Just me and my creations)

Jana (Ustvarjalne drobtinice)

Andreja (Brbončica)

Pa naj bo to dovolj za danes. V tem vremenu se imejte še posebej radi in naj vam bo toplo!

Majda

DRUGA V VRSTI

Pridružila sem se Klavidjinemu izzivu in včeraj je do mene prispela škatlica. Spoznala sem Nežo, prav prijetno sva poklepetali. No, zdrava babja radovednost me je že na mestu najinega srečanja povlekla k ogledu sebine:

Ob takem številu, barvah, zanimivih oblikah in designu se človek težko "s prve" odloči, katerih osem izbrati. Izbrala sem jih zvečer, doma. To je tudi razlog, zakaj nisem že včeraj napisala te objave. Izbranke bom skušala porabiti v enem kosu nakita, brez kakšnih posebnih dodatkov. Kako mi bo uspelo, bomo videli vsi čez kakšen dan.

V škatlico je romalo mojih osem perl:

V posebno vrečkico pa sem priložila eno od perl, ki so mi ostale od swapanja na iz Polymer Play Days v Ilkestonu 2009:

Vsebino v kratkem predajam Dunji iz Kranja. Morda že jutri? No, če ne bom hitro zaključila tegale pisanja, bo to danes....

Nočko in sladko sanjajte!

Majda

INVENTURA

Ob iztekajočem se letu nimam navade secirati preteklih dogodkov in se spraševati, kje bi kaj lahko šlo bolje (ali slabše). Glede tega sem človek, ki gleda gozd in ne posameznih dreves v njem. Ne morem pa mimo tega, da vseeno pogledam, kakšno leto je za mano in seveda, da naskrivaj zapišem kakšno željo (ali obljubo) za naprej. Letošnje leto je bilo pravzaprav dobro - prineslo je marsikaj, za kar sem lahko hvaležna. Konec koncev imam vse, kar je resnično pomembno v življenju:

• mojega Dja, ki naj ostane tak kot je (čeprav kot vsak od nas tudi on ni idealen prav v vseh trenutkih)


• Zojo in Zalo, dve čudoviti mali zvezdici, ki polepšujeta vsak dan našega skupnega bivanja


• vsi smo zdravi


• imamo topel in varen dom


• imamo dobre sosede, s katerimi se odlično razumemo


• imam zaposlitev, ki mi je še vedno v izziv in nam vsem omogoča več kot le eksistenco


• imam dobre prijatelje, s katerimi lahko podelim svoje strahove in skrbi, ki me razumejo, spodbujajo in podpirajo v odločitvah


• imam Fimolandijo - svoj, precej dobro opremljen ustvarjalni kotiček in dovolj energije in idej za nočna ustvarjanja


• imam veselje do življenja, raziskovanja novega in učenja


• vsak dan imam veliko razlogov za zadovoljstvo in smeh, nove prložnosti, nove sanje, imam....

Še veliko je malenkosti, ki bi jih lahko naštevala.

In ne nazadnje imam vas vse. Bloggerke. Ki se bolj ali manj redno beremo in komentiramo. Vaše besede in spodbudni komentarji mi pomenijo oooooogrooomnooo in so samo še razlog več, da (kljub občasnim odmorom) moj blog živi naprej.

V PRIHAJAJOČEM LETU 2010 VA M ŽELIM VELIKO IZPOLNJENIH ŽELJA! VELIKO POGUMA IN MODROSTI ZA IZPELJAVO POMEMBNIH ODLOČITEV! VELIKO SMEHA, ISKRIC V OČEH, VELIKO URIC V KROGU NAJDRAŽJIH! VELIKO LEPIH KREACIJ IN ŠE VEČ ODLIČNIH IDEJ! ŽELIM VAM SREČE, ZDRAVJA, MIRU, USPEHOV IN OBILJA POLNO LETO 2010!

In lepo praznujte! Se beremo spet v dvatisočdeset!

M

V DEŽELI "DANDOBER"

Vila Mila prihaja iz dežele Dandober. To je skrita deželica malih vil in vilincev "Dandoberčkov", kjer so vsi prijazni drug do drugega. Znajo se pogovarjati in poslušati. Ne poznajo laži, prevar in nevoščljivosti. Za denar jim je kaj malo mar, veliko bolj pa cenijo resnične življenjske vrednote. Sreča, ljubezen, prijaznost, toplina, pomoč sočloveku v stiski niso le besede, pač pa vsakdan, ki ga živijo. Skrbijo za naravo in le ta jim vrača z vsemi dobrinami, ki jih potrebujejo za življenje. Mali "Dandoberčki" znajo požgečkati sonce, da sije še bolj toplo in svetlo, znajo pobožati zvezde in luno, ki s svojo mehko svetlobo narede noč bolj prijazno. Znajo barvati cvetove vseh rastlin in se pogovarjati z živalmi. Umivajo se v jutranju rosi. Njihova krilca so stkana iz najtanjše pajčevine....

To je pravljica, ki nastaja v glavah dveh hrvaških umetnic, ena od njiju je Tereza, ki me je seznanila s prvimi skrivnostmi polimerne gline in millefiorija, druga pa je Janja, njena učiteljica. Občudujem ju, ker znata slediti svojim sanjam. Ker kljub stalni borbi s finančnimi težavami vztarajata na umetniški poti. Ker znata biti srečni z veliko manj, kot je dano mnogim. Ker znata vsak dan sproti v sebi poiskati tistega radovednega otroka, ki ju vodi k odkrivanju novega! Res držim pesti, da bi jima uspelo izdati otroško knjigo, katere prve ilustracije in tekst sem si imela priložnost ogledovati včeraj. Polni sta novih (in norih) idej in nedvomno imata talent, da uresničita vse!

Z Majo , Darjo in sodelavko Andrejo smo se namreč odpravile v Pulo na HandMadeFest - sejem, na katerem najdete le izdelke domače in umetne obrti, ter se na njem srečale s Terezo in Janjo. Naša prva pot je vodila na Terezino mini stojnico:

Stojnica vsako leto stoji poleg notranjega vodnjaka, ki spodbuja pozitivne energije in prijetna dogajanja na njej. Nedvomno je to najlepši prostorček sejma in vreden ogleda....spet naslednje leto!

Domov smo prišle bogatejše za doživetja prekrasnega sončnega dne in z zakladi izpod Terezinih in Janjinih rok - Dandoberčki (Dandobriči), zapestnicami in z mojo stekleničko.

Vila Mila že kraljuje na polici v mojem delovnem kotičku. V njej je skritih polno dobrih idej za ustvarjanje. Ne verjamete?

Pa lahko noč vsem skupaj!

SEJEM BIL JE ŽIV....

Ljudje smo pač taki, da se radi vračamo domov, h koreninam. In mogoče je bila logična posledica, da sem se za svoj prvi sejemski nastop odločila prav za Mihaelov sejem v Mengšu. To je kraj mojega otroštva, je moj dom, na katerega me veže kup lepih spominov. In zdaj bo ta zbirka bogatejša še za eno prijetno izkušnjo!

V navdušenem praznenju zalog sem kar malo pozabila, da bi dogodek obelodanila na blogu, preden se je zgodil. In pa, v resnici mi je zmanjkovalo časa. Na voljo sem dobila mizo 2*0,7 metra in zdelo se mi je, da je to ogromno prostora, ki ga moram zapolniti. Pod mojimi rokami je nastajala množica pisanih ogrlic, obeskov, uhanov, zapestnic,.... In čakalo me je še kup drugih drobnih opravil! Cenik, stojala..., uf še drobiž moram zrihtat! Najblje, da si napišem seznam in vse pripravim po njem!

Petkovo popoldne in večer je minil v označevanju cen in pakiranju. Tam nekje ob dveh ponoči se mi zazdi, da imam vse pripravljeno. No, če bo kaj manjkalo, se bo pa kasneje pokazalo, ne! Malo me zdeluje trema - kako bo? Bo ljudem všeč moja ponudba? Kaj, če ne bo sploh nobenega zanimanja? Kaj če...?

Sobotno jutranje nebo prekrivajo oblaki. Pa ne da bo dež! Odpeljem se proti Mengšu in v nekaj minutah se vreme čudežno popravi. Lep dan bo! Postavim svojo mizo, prijazni organizatorji mi dodajo še eno. Še preden se dobro zavem, se sejem prične:

Majina Mišika in moja Nakitka se odlično obneseta, saj sta vidni že na daleč:

Obiskovalcev je bilo veliko. Moram priznat, da sem kar malo ponosna sama nase, ker sem zbrala pogum in "se postavila na ogled". Vsega tega mi seveda ne bi uspelo brez podpore družine in prijateljev, ki so me obiskali tudi na sejmu in mi delali družbo. Še posebej se zahvaljujem Darji, ki mi je pomagala pri prodaji, saj sem sobotno popoldne uživala na nečakovi poroki. Maja me je pocrkljala z nedeljsko juranjo kavico in mi delala družbo, njen J je imel takoj še nekaj idej za ureditev prodajnega prostora (izvedemo naslednjič), prišli so seveda tudi moji Dean, Zoja in Zala.... Skratka, sejem bil je živ in zabaven! In seveda se bom še kakšnega udeležila.

Zdaj pa moram izpolniti še obljubo, na katero sta me spomnili dve obiskovalki stojnice. Že od pomladi obljubljam izvedbo ZAČETNE DELAVNICE MILLEFIORI in res je čas, da se zgodi. Delavnica bo v SOBOTO, 24. OKTOBRA 2009, dopoldan. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na fimolandija@gmail.com.

Se vidimo!