SAJ JE SAMO MOJE MNENJE...

Velikokrat se nasmejem kakšni e-pošti z otroškimi komentarji in izjavami, ki krožijo med nami. Kako prisrčni so v svoji resnicoljubnosti, ko povedo vse direktno, brez olepševanja. Ko ne manipulirajo in se ne pretvarjajo, ko ničesar ne "zavijajo v papir", v čemer smo odrasli včasih pravi mojstri! In pogosto me spravita v smeh tudi moji babuški, s svojo nepostrednostjo, z včasih preodraslim razmišljanjem in drugič spet z nerodnim besednim izražanjem.

Včeraj me je "stuširala" Zoja. V času popoldanskega počitka naše male budilke Zale(v nedeljsko jutro nas je prebudila ob 6.30) sem se malo priklopila na web in brskala, medtem ko je Zoja brala knjigo.

Čisto sem padla v fotke, ko me zdrami glasek za hrbtom: "A ti je všeč?"

"Ja, a ni dobro?" odvrnem.

"Hmmmm. Saj je samo moje mnenje. Ampak se mi zdi, da tale gospa dela bolje od tebe!" se pritisne ob moje lice. Verjetno je izraz na mojem obrazu postal drugačen, ker je takoj nerodno pričela popravljati svojo izjavo:"No, pa saj ne toliko bolje, ampak drugače, no. Saj veš, kaj mislim. Se mi zdi, da se ta gospa veliko bolj potrudi!"

"Akhm." Je bilo vse, kar sem izustila. "Misliš, da bi se jaz morala bolj potruditi?" vprašam.

"Mislim, da znaš tudi bolje." me je z mojimi besedami (tako jo ponavadi spodbujam k lepemu pisanju) in poljubčkom na lice odpravila, ter se vrnila brat knjigo.

No, toliko, da veste. Znam tudi bolje, samo potrudit se moram!

Želim vam veliko lepih komentarjev o vašem ustvarjanju!

Majda

P.S. Na fotkah so "stranski produkti" lekcije s Carol B. Tokrat sem pokazala tudi ritko - pa saj vidite, s čim se hočem pohvalit!

PREDPOLETNI IZZIV

Klavdijin izziv zaključujem dan prepozno, pravzaprav dva, ker je ura že skoraj dve ponoči. Pa kaj bi to! Dobra volja je najbolja in mislim, da sem jo vseeno pokazala.

Že od vsega začetka sem vedela, da bom morala iz izbranih bunkic izdelat nakit. Izbirala pa sem nekoliko nespametno:"Všeč!" "Malo manj všeč." "Všeč!" "O, moja!".... Po trenutnem navdihu mi je uspelo nabrati zbirko popolnoma različnih perl. Izziv, kako skombinirati nosljivo celoto, je bil kar precejšen.

Kako mi je uspelo, pa presodite same.

Nočko! Ja, in privoščite si kakšen prvomajski piknik.

Majda

V BARVI LJUBEZNI

Pomladansko utrujenost ("after forty" sindroma še ne priznavam) preganjam tudi z brskanjem po svojem poli pokopališču. Delčki za tole ogrlico so kar nekaj časa ležali razsuti v njem. Bili so "stranski produkt", brez posebnega namena. Potem sem jih ob prvem preblisku "zdaj pa mora iz tega nekaj nastat" zložila v zip vrečico. Spokojno so ležali prav na vrhu bolj in manj uspelih poskusov, čakali na pomladno prebujenje in me nagajivo zbadali v oči vso zimo. Vsakič, ko sem prišla mimo!

Pomlad in bližajoči se mesec ljubezni, maj, sta kot nalašč za rdečo! Preden je nastala na vrvici, je nastala na papirju. In sem ugotovila, da je risanje strašno fajn zadeva, še posebej, če dokončne ideje nimaš vnaprej oblikovane. In pri meni ideje konstantno niso vnaprej izdelane! Vse nastaja nekako sproti in zaupam, da se bo dobro kočalo.

Ne poznam psihologije, ampak najbrž ima kaj opraviti z mojo osebnostjo, karakterjem in nagnjenosti k temu, da včasih res stvari prepuščam naključju. In v splošnem zaupam, da se bo uredilo, kot je najbolj prav.

Zaupajmo v življenje, punce, najlepše nas šele čaka!

Majda

Anitin bonbonček

Anitin bonbonček je tako sladek, da vam moram povedat o njem. Pa pohitite, sladka nas že 1. maja!
Anita's candy is soooooooo sweet! I just have to tell you about it! But hurry up, after May 1st you'll miss it!

GLAMOUR NATUR

Rada imam pomlad. Narava se prebudi in dnevi postanejo daljši in toplejši. Zašumi v sosedovem čebelnjaku in po rožnih gredicah se začno sprehajati žuželke vseh vrst! Vse zazeleni in vzcveti. In končno je to čas, ko cele popoldneve lahko uživamo na svežem zraku.

Letos sem po enoletnem odmoru spet začela brskati po vrtu. Priznam - do priselitve v hišo tega nikoli nisem počela z veseljem. Sedaj pa mi lasten vrt in stik z zemljo pomenita kar precej.

Končno mi je uspelo vrt tudi zmanjšati na obvladljive dimenzije in mislim, da bom letos res uživala v njem.

Po letošnjem prvem brskanju sem opazila, da me vrtna opravila sproščajo na drug način kot poli glina. Medtem, ko poli vseeno zaposljuje sive celice do neke mere, je brskanje vrta totalni odklop. Meditacija. Ne moti me fizična utrujenost, ker postane glava čista in pripravljena na nove podvige.

V enem od večerov sem tako dokončala še izdelke, začete na naši prvi MaKriMa delavnici, na Majini lekciji natur glamurja, medtem ko so mi transferi, o katerih nam je govorila Kristina, še vedno uganka - prav vsi trije so se mi "sfižili". No, bo treba še poskusit!

Zdaj grem poskusit spravit skupaj še kakšno francosko lekcijo! Lepo se imejte!

Majda