Tokrat sem si privoščila spet dolgo blogersko pavzo. Ne, ne, bloganja ne bom opustila, čeprav je še toliko drugih tako imenovanih socialnih medijev, ki dobesedno vlečejo vase in zahtevajo svoj čas.
In kaj vse je dogajalo v tem odmoru? Najprej pot na Poljsko - končno zaključen dvoletni projekt. Saj je minilo zelo hitro, ampak predvsem na koncu je veliko enega dela in podrobnosti za zaključit! In jaz nisem ravno človek za zaključevanje, če upoštevamo, da od zadnjega izpita v desetih, pardon, sedaj že enajstih letih, še nisem magistrirala. Morda je to izziv za katerega mojih prihodnjih življenj, kdo bi vedel. Že vmes in po vrnitvi s poti se je pojavila ena kriza v službi, ki je na srečo bila bolj ali manj enodnevna, meni pa še vedno od časa do časa naredi kepo v želodcu in prikrajša za kakšno uro spanja.
Sredi februarja smo se morali posloviti od naše babi. Smrt je ena tistih stvari, ki se vedno zgodi prekmalu, ne glede na starost ali prisotno bolezen. Pogrešamo jo. Vsi.
Sledila je Zalina škrlatinka in da jo je imel kdo čuvat, sem sama na hitro pridelala eno bakterijsko pljučnico. Tako za tri tedne bolniške, da sva se res dobro pozdravili.
Jasno, potem se povsod nabere kup dela in opravkov, ki te mirno počakajo in jih nihče drug ne postori. Po dveh tednih sem z delom v službi nekako splezala na zeleno vejo, medtem ko so doma stvari še vedno precej "na glavo".
In ja, spet je čas, a se zgodi kaj novega pod rokami. Za začetek je nastalo nekaj črk, zdaj pa me že vleče v nakit in priprave na Art Market. Tudi letos pridem, pa bo kar bo!
Imejte se lepo in naj vam ne nikoli ne zmanjka poguma, karkoli se boste odločili narediti, ali karkoli vas že doleti!
Majda
4 komentarji:
Ajoj, ti pa imaš pestro zadnje čase. Ampak, saj smo tu.. potrpežljivo čakamo, da spet kaj lepega pokažeš.
Tele črke so videt super.
Po vsem neprijetnem, žalostnem pa gre življenje naprej. Me veseli, da boš letos spet na AM.
Grozno, kako se včasih življenje tako hitro dogaja, da mu komaj slediš, čeprav bi najraje izstopil, ne? Ampak menda smo že tako narejeni, da skoraj vse prenesemo ... Še posebej, ko se dogaja zraven tudi kaj lepega, pa čeprav v obliki pisanih črk :)
O se ti je pa res dogajalo. Upam da se je vse kolikor toliko dobro zaključilo. Črke so pa ful luštkane!
O super, kakšne lepe črke...res krasno!
Objavite komentar