SPET DOMA...

... … polna lepih vtisov, pozitivne energije in ustvarjalnih idej, ki sem jih mimogrede pobrala z izdelkov čudoviti ljudi, ki sem jih - nekatere od njih ponovno - srečala na Polymer Play Days. Zame so bili to dnevi predvsem prijetnih presenečenj in spoznanj. O ljudeh in o stvareh, o življenju nasploh. Res imam srečo, ker me je življenjska pot zanesla v policlay sceno. Tu se imam priložnost družiti s toliko kreativnimi, energičnimi, ljubeznivimi, toplimi in odprtimi ljudmi, ki so pripravljeni deliti vse svoje, z leti pridobljene izkušnje. Zato bom tokrat pisala o njih, prijateljih in znancih s polyscene, ki me vedno znova tako in drugače presenečajo.

MAJA IN KRISTINA, moji sopotnici - dve super mami, super ženski in super prijateljici. Polni idej in načrtov za vse mogoče, polni energije za uresničitev vsega, kar se v njunih glavah porodi. Maja me je presenetila z izredno orientacijo. Bila je naš GPS, ki nas je nezmotljivo pripeljal povsod, kamor smo želele. Kristina pa je prava enciklopedija znanja o pripomočkih za ustvarjanje in pozna seveda tudi "miljavžent" tehnik, kjer vse to uporablja. Obe pa sta me presenetili za rojstni dan še z vilinsko knjigico, v katero sta zapisali:"Kakšna sreča, da smo se našle!" Ja res je in verjamem, da bomo skupaj še marsikaj doživele.

DONNA Kato, umetnica, ki ji ni para - Njenim magičnim rokam in izdelkom se že lani nisem mogla načuditi. Letos pa me je presenetila, ko me je ob prihodu poklicala po imenu in me toplo objela. Le kako si je izmed vseh mogočih imen na vseh mogočih dogodkih, kjer poučuje, zapomnila prav moje ime? Glede na to, kakšen odnos ima do vseh svojih učencev bi rekla, da is najbrž zapomni prav vse. Res izredno!

NATALIJA IN DANIEL - ona je bila naša inštruktorica že lani. Občudujem jo, ker kljub bolezni živi polno življenje. Ustvarja, potuje, poučuje...Marsikdo na njenem mestu bi čepel doma in se smilil sam sebi. In na rojstni dan mi je poklonila eno svojih zapestnic. Danny jo pri vsem podpira in še več - pridružil se ji je kot inštruktor. Lani mi je deloval bolj mehanksi tip, ki je znal odlično očistiti "paštamašino". Letos pa je najbrž več nas, ki smo ga poznali od prej, presenetil svojimi ustvarjalnimi načini porabe ostankov polija. In kako uživa v poučevanju!

SILVY - Lani je bila udeleženka. Delovala mi je zelo zadržano, pač "ena zategnjena francozinja". Letos sem jo imela priložnost spoznati povsem drugačno - preprosto, toplo, odprto, komunikativno in ustvarjalno osebnost, s katero bi z lahkoto (in z veseljem) postala prijateljica.

IRYS (na fotografiji v sredini)- zaradi nje moj millefiori nikoli več ne bo takšen, kot je bil. Moje dosedanje "klobase" bodo pristale v sredini kakšne rožice, ki jih bom najbrž v naslednjih dneh naredila na metre. Fascinirala me je s toliko novimi načini kombiniranja in predvsem s kombinacijami barv. S svojim pogledom na polyclay je porušila vsa moja dosedanja pravila o kombiniranju barv in sestavljanju vzorcev. Že samo zaradi nje je bilo vredno se udeležiti PPDjev. Da, ne govorim o tem, da je kot osebnost očarljiva in zelo posebna.


In zadnja, pa vendarle na nek način najpomembnejša od vseh - HELLEN, naša organizatorka, ženska z železno voljo in neminljivim nasmehom. Posebna, samosvoja.... prava angležinja. Kriva za to, da smo že drugič v Ilkestonu, za katerega sicer sploh ne bi vedeli, da obstaja na zemljevidu, polimerizirali do onemoglosti. Na zadnji, naš poslovilni večer, sem dobila pravo rojstnodnevno zabavo, s torto in vsem, kar spada zraven. In ko sem slišala "happy birthday to you" iz kakšnih šestdesetih grl, mi je kar malo rosica padla na oči. Mislim, da je dogodek v resnici zakuhala Maja. Kakorkoli že, HVALA VSEM!



Lahko bi naštevala še. Pamela, Zulaykha, Olga, Irene, Marivi, Gloria.....Pa fantje, ki so lani le spremljali svoje drage pri polimeriziranuju, letos pa jih pri tem skorajda prekašajo! Toliko res posebnih ljudi, ki mi bodo za zmeraj ostali v spominu. IT WAS ONE OF MINE BEST BIRTHDAYS EVER!