ponedeljek, 24. januar 2011

ČRNO IN TOKRAT RES BELO




Res imam rada barve in barvite vzorce. Rada pa ustvarjam tudi s preprosto črno in belo. Sploh črna je zame barva elegance. In vsi vzorci bele in črne so tako jasni in izraziti. Všeč mi je, ker se vidi vsak najdrobnejši detajl. Vidijo se vse posebnosti (tudi tiste napake zaradi katerih se jezim še nekaj časa...) in prehodi skozi sivine od črne k beli in nazaj.
Bela in črna sta zakon!
Katerokoli barvo ste izbrale danes, počutite se lepe in posebne!
Majda



sobota, 22. januar 2011

LONDOMANIJA

Ponovoletno potepanje Maje in Darje po Londonu je v meni zbudilo spomine na moj predbožični potep. Pa tudi obljubila sem, da vam pokažem utrinke s potepanja. Zgodnje jutranje ure mi niso po godu in na Brniku sem bila še vsa zaspana, v iskanju prve skodelice kave. Zato pa me je prihod v London malo po deseti prebudil v trenutku.
V hotelu se nismo niti namestili, odločili smo prtljago in hajd na prvo podzemno postajo. Prva točka ogleda je bil muzej Madame Tusauds. Žal mi je bilo, ker si nisem karte kupila prek spleta. Kakšna vrsta! Več kot polurno čakanje se je splačalo, saj nas je takoj na vhodu pričakoval - kdo drug kot Božiček!


Po druženju s slavnimi "voščenkami" smo nadaljevali ogled v St.Paul's Chatedral.....

....in njeni okolici.

Oglede smo zgodaj popoldan zaključili pri London Tower. Most z vso tehnologijo, ki kljub starosti še danes brezhibno deluje je res nekaj posebnega in vredno ogleda.
Nekateri so se zvečer odpravili gledat musical Mamma Mia, jaz pa sem jo mahnila V Blade Rubber Stamps. Razmeroma majhna trgovinica je zelo dobro založena. Seveda so v tem času povsod vladali novoletni motivi in pri nakupu le teh nisem pretiravala.

Sobotno jutro se je začelo spet z ogledi (ja, če greš na službeno ekskurzijo je to pač tako), ki pa smo jih zaključili v bori uri in se razbežali na vse konce.


Moja sobotna destinacija je bil Covent Garden z umetniško tržnico in vrsto malih trgovin s številnimi ljubkostmi, ki bi jih z lahkoto "posvojila" drugo za drugo.
Poulično dogajanje popestrijo različni umetniki.
Vse je pravljično okrašeno. Zdi se, da so celo resnobni angleži v tem obdobju bolj sproščeni, se veliko družijo in predsvem ogrmono nakupujejo. Trgovine pokajo po šivih od zeloženosti in obiskovalcev, ki so, po občutku sodeč radodarno segali v denarnice in kupovali presenečenja za svoje bližnje.



Sobotno popoldne sem preživela s sodelavkama v velikem šoping centru, kjer sem se mudila predvsem v knjigarnah.
Nedelja pa je bila spet posvečena kulturnemu razgledovanju. Ker smo vse skupne plane našega sindikalca dobro prečrtali že v soboto dopoldan, sem lahko sama pohajkovala okrog. Začela sem v Harodsu, nato pa od Hyde Parka nadaljevala peš do Buckinghamske palače.
Ravno se je menjala straža, ampak se je vse dogajalo predaleč za skromne zmogljivosti mojega starega fotkiča. Zato pa sem imela stražarje z viskomi kučmami priložnost "pritisniti" na svoji poti do Trafalgar Squara:
V ozadju se lepo vidi London Eye, ki ponoči osvetljuje še velik del svoje okolice.


Ker mi je ostalo še debele tri ure časa in je ob reki začelo precej pihati, sem jo ubrala še na Regent Street in Oxford Street, pokukala tu in tam v kakšno trgovino in nakupila nekaj malenkosti za svoje doma.
Ja, sem moram priti še kdaj!
Imejte ustrvarjalen zadnji januarski teden!
Majda

sreda, 29. december 2010

PRIČAKOVANJA

December. Konec še enega leta. Kako hitro se je obrnilo! Zdi se mi, da se zemlja suče iz leta v leto hitreje in tudi nas priganja v vrtoglavo hitenje. Letošnji december sem za razliko od drugih let pričakovala z veseljem. Obetal se je (in zgodil) predpraznični London s kolegi iz službe (pa o tem drugič, ko dobim še nekaj fotk), sledilo je veliko dela preko običajnega delovnika, saj je bilo potrebno do "kolektivca" postoriti toooooliiiiko stvari.
Večere in del noči mi je popestrilo izpoljevanje zadnjih letošnjih naročil...




Končno je prišel tudi 24. in prosti dnevi. Petkovo popoldne smo preživeli ob postavljanju novoletne smrekice. Prav namenoma jo vedno postavimo šele za Božič. Tako je božini večer res nekaj posebnega in težko pričakovanega, tako kot mora biti.
Ponoči je po hiši razsajal Božiček, prinesel zaželjene in manj zaželjene stvarčice. Zato je bil božični dan "pošasten":




Morali smo porabiti ves material, ki je bil v kompletku za izdelavo pošati. Nastali sta dve strahotki, ena bolj ali manj po načrtu, mala rdeča pošat pa je kreacija naše štiriletnice, jaz sem samo ubogala in šivala.
Seveda smo že kupile nekaj termoflisa za rojstvo celega tropa pošastk, le polnilo moramo še nekje dobiti.
Kot bi rekel keks je tu sreda, dva dni pred koncem leta in pripravljamo darilca za jutrišnji obisk v Mariboru:


Dve dami bosta imeli odslej jutranjo kavo ali čajček bolj barvit!
Kooončnooo sem prišla tudi do novega fotoaparata. HVALA BOŽIČEK! Res je odličen, samo kup nastavitev, menuje in podmenujev mi dela še nekaj preglavic.
Veselim se že najdaljše noči, saj jo bom preživela v družbi družine in prijatljev, ki mi pomenijo največ.
Naj bo tudi vaše praznovanje nekaj posebnega. Leto, ki prihaja, pa naj bo sploh vaše najboljše doslej!
SREČNO 2011!
Majda

ponedeljek, 6. december 2010

BELA JE .... RDEČA!


Tale nestanovitnost Fimove bele me že malo jezi. Pri mešanju z drugimi barvami sicer ne pride do izraza, ampak takole me pa tisti roza odtenek prav moti. Neprijazno razkriva robove posameznega vzorčka, ki se sicer z gladenjem lepo zabrišejo. Ne pomaga ne čiščenje strojčka, ne brušenje, ne poliranje. Zadeva ostaja roza in pika.
Zelo intenzvno razmišljam, da po porabi zaloge zamenjam poli glino. Navdušuje me Kato, ki je cenovno sicer veliko dražji, ampak ima svoje kvalitete.
Zadnjič sem preskusila Studio Sculpey, ki sem ga dobila spomladi v Franciji. Zelo lepo se zgnete in ima satenast otip. Tudi videz po pečenju je mat, malo radirkast. Ampak ne mehak. Trdnost ima odlično. Brez problema prenese mešanje s Fimom.
Zdaj me mika, da sprobam še Pardo, ki mi ravno tako že od pomladi in istega dogodka leži v predalu. Mogoše si prej kupim še kakšen barvni ton...
Uživajte v decemberskem ustvarjanju!
Majda

petek, 3. december 2010

BABE

Najprej je nastal samo eden, iz bunke, ki je bila prevelika za ogrlico.

Potem pa me je zgrabilo. Seveda morajo biti barviti, razigrani in malo prismuknjeni.
Imeti morajo karakter....
... in lepo zaobljeno ritko.
Skupaj ali vsak zase prinašajo srečo.
Naj prinesejo bodočim lastnikom vsaj toliko veselja, kot so ga meni pri izdelavi!
Majda