SAJ NI NIČ!

"Saj ni nič!" je zatrjevala moja starejša, ko sem se ob devetih zvečer po celodnevni službi koooončnooo privlekla domov. Roko je imela lepo položeno v ruto, zavezano okrog vratu. "Je oči rekel, da sem se sam' mal' udar'la."
No, če je pa oči tako rekel.... "Vseeno mi pokaži, kaj je!" Odmontirava roko iz rute, vidim, da ne gre brez bolečin. Rokica je malo otečena, nič posebnega. Pomiga s prsti, malo tudi z zapestjem. Mogoče pa res ni za urgenco? Točno vem, če se pokažemo tam, da bomo obviseli do polnoči. Kratek objni posvet z D-jem: "Ma, hot'le je rolat brez ščitnikov. In se je spodaj čez "štengo" zapeljala. Pa saj ni nič, mal se je udarila. Jasno, da je zatečeno. Od udarca pač. Neh'i delat paniko!"
OK. Otroku imobiliziram roko, moža deložiram iz postelje in namestim Zojo poleg sebe. S pograda ponoči pač ne more plezat na stranišče, ne?
Zjutraj spokam otroke v šolo in vrtec, pa mi vse skupaj vendarle ne da miru. Klic na urgenco, da vidim, če sploh še lahko pridem brez napotnice. "Ja, gospa, kar prid'te. Nujno je to slikat, veste!" mi prijazna sestra odgovori iz sprejemne pisarne.
V službi na hitro odpedenam najnujnejše in že brziva na urgenco. Jasno, da čakava za vsako stvar, ko pri norcih. Preden prideva do zdravnika, urica in pol. Pa pol ure pri slikanju, pa spet debele pol ure za nazaj v ambulanto, pa še dodatnih pol pred mavčarno. Po dobrih treh urah se lahko pohvalimo z lepim, snežnobelim gipsom čez vso roko, o čemer moramo nemudoma obvestit očija. "Živjo oči, Zoja je. Imam gips veš. Čez celo roko. Ko se posuši, se mi bodo lahko sošolci gor podpisal'. Pa ti tud', če boš hotel!"
Gisp smo v treh tednih res pokracali in upam, da se ga v ponedeljek znebimo. Držite pesti in pazite nase. In ne rolajte brez ščitnikov!
Majda

DIPLOMA

Moja diploma je že kar nekaj časa za mano in trenutno na še kakšno drugo nič ne kaže. Ampak, nikoli se ne ve, kaj nam prinese življenje in kaj vse se bomo morali, ali pa se hoteli, še naučiti! Pravzaprav zelo občudujem ljudi, ki gredo po desetletju ali dveh službe znova študirat. Pa ne le toliko, da bi nekaj malega dokončali. Vse od začetka. Nov poklic. Začnejo gradit novo kariero! After forty!

Ena teh vztrajnežev je prijateljica Mateja, ki je pred leti zbrala pogum in voljo, da enostavno pusti vse drugo in gre za svojimi sanjami - šturirat psihologijo, natančneje družinsko psihoterapijo. Verjetno je odveč povedati, da je vse opravila v roku, z odličnimi ocenami. Ker je to tisto, kar jo zanima in kar si verjetno želi početi do konca življenja.

Take zgodbe me vedno navedejo na razmišljanje o sebi, o svojih hotenjih in dosežkih, o svojih sposobnostih in zmožnostih in o tem, kaj v resnici je tisto, kar bi si želela uresničiti v življenju. Ko premišljam o vseh možnih scenarijih in rezultatih se zavedam, da sem nekje v vrtincu časa in ob vseh "pomembnih"stvareh tudi malo pozabila nase in na svoje želje. Verjetno se to zgodi v določenem življenjskem obdobju vsake ženske. Dobra tolažba?!?

Imejte se rade in ne pozabite na svoje želje!

Majda

BARVNA EKSPLOZIJA

Sodelavka Nataša je s svojimi željami na moji mizi povzročila pravo barvno eksplozijo. Je ena tistih žensk s posebnim stilom, ki ne glede na uro dneva izgledajo "kozt iz škatlice" in glede oblačenja in dodatkov vedno točno vedo, kaj hočejo: "Naj bo pisano. Zate kar preveč pisano. Veliko pink, pa roza. Ja, pa turkizna mora biti. Pa tista zelena, čist svetla, ko od limete. In ne preveč rdeče. Pa "šajnat" se mora, saj veš. "

Ta nazoren opis je kar sam vodil k viru ideje - Frey Wille. Neponovljiv in drugačen in pisan! V barvah, ki nas spravljajo v dobro voljo tudi v manj sončnih dneh, kot je današnji!

xoxo

Majda

NOVI PODVIGI

Prejšnji teden je minil v znamenju vsakodnevnega obiska tivolske kotalkarske ploščadi, kjer se je Zala učila rolati. Z veseljem je v popolni "bojni" opremi pričakala prvo uro rolanja. Sicer je že malo znala stat na rolerjih, kaj več pa ji do začetka učenja še ni uspelo.


Bila je zelo pridna rolerka, pozorno je poslušala in sodelovala in.....

...prve ovinke je speljala, kot bi mignil. Limonce, ananasi, kiviji in podobno rolersko "sadje" je kar letelo izpod njenih kolesc in že prvo uro se je naučila lepo zavirati.

Seveda tudi brez "bojnih" ran ni šlo. Pri enem od padcev si je grdo popraskala komolec. Z malo spodbude se je takoj spet pridružila v skupino učiteljice Nine, ki ji je bila od vseh najbolj všeč.

Tako imamo po tednu dni druženja z inštruktorji šole Lucky Luka super rolerko in vzpodbudo več, da tudi sama spet obujem rolerje.

Lep teden vsem!

Majda

ZAVOZLANKE

Verjetno se vsi spomnite reklame za Orbit žvečilne, ko damo po obedu začno oblegati mali skokci v obliki krofka, lončka, čokoladice ipd. No, dama ima na sebi tudi simpatično zavozlano ogrlico.

Skratka, reklama in pa en prijateljski namig so me prepričali, da bi moje perle na zavozlani špagci super stale. Pa sem naredila poskusno serijo. In to v barvah, s katerimi sicer ne znam početi drugega kot narisati kakšen, že malo "pocukran" sončni zahod. No, pri črno beli mi je pa že malo steklo in sigurno bodo že v kratkem nastale še turkizne.

Zdaj mi je skoraj malo žal, da sem v osnovni šoli že po prvi uri zapustila krožek makrameja in da mojega Dja nisem bolj upoštevala, ko mi je na najinih avanturah, ko sva se še brez otrok preganjala s čolni po Jadranu, pokazal kakšen lep mornarski vozel. Sicer pa mi jih lahko pokaže še enkrat! Če držijo čolne na pomol, bodo pa menda tud ogrlico okrog vratu, ne?

Držite se tudi vi! Tale delovni teden bo za dan daljši od prejšnjega!

Pozdravček, Majda