BARVITI DECEMBER

Belo ni belo.

Belo je rdeče,

belo je oranžno,

belo je rumeno,

kakor plamen sveče.

Belo ni belo.

Belo je zeleno,

belo je modro in vijolično

od sreče.

Pravijo, da se v beli skriva cela mavrica. Barvit december vsem!

Majda

P.S. Pesmica je "izposojena" z enega od pesniških portalov. Avtor ni naveden.

V DRUŽBI...

...mi kava bolj prija.

Hecki so bolj smešni.

Filmi so zanimivejši.

Jutra so bolj nasmejana.

Dnevi so krajši in veliiikooo bolj pestri.

Pomlad bolj diši.

Poletja so zabavnejša.

Sončni zahodi so bolj barviti.

Skrbi se porazgubijo.

In ustvarjanje v družbi je pravi užitek.

Celo zime so bolj razigrane.

Jabolčni zavitek je slajši.

Skodelica čaja v družbi bolj pogreje.

Mavrica je bolj pisana.......

Privoščite si veliko druženja s tistimi, ki jih imate radi.

Majda

UŽITKI

Dobra hrana je eden tistih užitkov, ki se mu redki z lahkoto uprejo. Sama nisem ean teh srečnežev. In se mi pošteno pozna, že vse življenje. Ne bom naštevala, koliko diet sem preskusila v življenju, ampak verjetno bi bil spisek tistih, ki jih nisem, precej krajši. Da ne govorim o tem, da sem doslej v življenju shujšala skupno že gotovo za dve svoji sedanji teži. In verjemite, moj "karakter" je kar precej težak.

Nekje pri odločitvah o ponovnem mučenju telesa in duše z novimi odpovedovanji mi jo je pošteno zagodel želodec. Tokrat se ne da. Vztrajno opozarja na svojo prisotnost. Ne vem, ali je to sindrom "after forty" ali kaj drugega, ampak očitno me je srečala pamet. Ne hujšam več!!!! Sploh ne. Nikoli in nikdar. Čeprav vem, da se zarečenega kruha največ poje, bom hujšala le, če bo to od mene zahteval zdravnik. Drugače pa je moj edini načrt zdrava prehrana in, kar bo verjetno najteže, v svojo dnevno rutino vključiti nekaj gibanja.

Čas je za spremembe, rabim le pogum in vztrajnost, da jih uresničim. In prav zato sem ob svojem portretu (prejšnja objava) narisala vilinksi simbol poguma.

Naj se zgodi pravljica! Nam vsem!

Majda

DOMAČE NALOGE

Z domačimi nalogami sem bila skregana že v prvem razredu. Vsak dan mi je manjkala vsaj ena. In učiteljica se je tam nekje proti sredini leta že naveličala pisati podpise, ali pa je mogoče zmanjkalo beležke?

Kakorkoli že, tokrat zamujam z nalogo prvega tedna na brezplačini spletni delavnici Willowing friends. Avtorportret! Saj ne rečem, včasih narišem kakšen obrazek na željo mojih dveh hčera, večinoma pa smo pri muckih in kužkih in potem še v obratnem vrstnem redu. Sem pa prvič risala v tej tehniki, prvič uporabila gesso in akrilne barve... Packanje je sproščujoče, saj napake odpuščajo vse naslednje plasti nanešene barve. Nekaj težav pri prelivanju barv mi je povzročal tudi gesso, ki sem ga nanesla na obe strani. Na strani z obrazkom ga ne bi smela. No, vem za drugič. Jaaaaa, drugič definitivno bo. V zvezku je ogromno prostora.

Upam, da bo naslednji teden in odmor na delavnici Willowing dovolj dolg, da z pridem na red z drugo nalogo. Če ne pa takrat, ko bo čas in navdih!

Veliko dobrih navdihov in časa za ustvarjanje v tem podaljšanem vikendu vsem!

Majda

JEJ, MOLI, LJUBI

Predvčerajšnjim je moja mama praznovala rojstni dan - osemdeseti. V razmišljanju, kaj ji pokloniti, sem se odločila, da ji izdelam rožni venec. Ta jo pravzaprav spremlja že vse življenje. V težkih časih ga je molila z novim upanjem za lepšo prihodnost, zdaj, ko to prihodnost pravzaprav živi, pa ga moli s hvaležnostjo tistih, ki so bili v življenju deležni velikega pomanjkanja in težkih preizkušenj.

Njeno mladost sta zaznamovali vojna in lakota. In kot da vse gorje ne bi bilo dovolj, ji je v rani mladosti umrl tudi oče. Njena mama se je s šestimi majhnimi otroki na skromni kmetiji le stežka prebijala. Živeli so "iz rok v usta" in ta usta so bila pogosto lačna. Trdna vera in molitev sta bili edina spodbuda in hkrati tolažba. Po vojni je bilo sicer nekoliko bolje, skupaj z brati in sestrami so zrasli in svoji materi veliko pomagali. Še vedno pa so živeli v revščini. Za šolo ni bilo denarja, poklica so se izučili le fantje, ki so jih vaški mojstri vzeli za vajence. Vojna je prekinila celo osnovno šolanje, ki ga moji mami ni bilo dano nikoli zaključiti. Kljub temu pa ji veselja do življenja in optimizma nikoli ni zmanjkalo. Verjetno je prav zaradi svojih življenjskih preizkušenj takšna, kot je. V bistrosti in razmiljnanju še vedno prekaša marsikoga z novejšo EMŠO številko.

Brata, sestro in mene je vzgajala z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Ja, tudi po riti smo jih kdaj dobili, pa mislim, da smo si vse brez izjeme zaslužili. Včasih si je gotovo želela, da bi nam lahko dala več materialnih dobrin, pa nam jeves čas pravzaprav dajala tisto, kar otrok za zdrav razvoj najbolj potrebuje - svojo stalno prisotnost in ljubezen.

Hvaležna sem ji za vse, kar mi je dala - za vso ljubezen, prebedene noči, vzgojo in vse naravne danosti, ki jih imam po njej. In ja, hvaležna sem ji tudi za molitev, saj sem prepričana da je marsikatera kroglica na rožnem vencu spolzela med njenimi prsti prav zame.

Upam, da bom v vseh življenjskih obdobjih, ki še sledijo, imela toliko energije kot ona. Energijo prisluhniti in tolažiti, se skupaj z nekom smejati in pomagati.

HVALA MAMI! In naj ti Bog nakloni še vrsto zdravih let!

Majda

P.S. "Jej, moli, ljubi" pa sem si ogledala z Majo in Darjo. Privoščite si ga tudi ve!