Spokojen mir v dušo lega,
katera polnosti življenja se zaveda,
ga motri z ljubečimi očmi
in do poslednjega diha se daruje,
da le obvaruje
neomadeževano lepoto
vsega bivajočega,
ki mu je edini smoter ta,
da se napaja in oddaja hkrati iz tega,
kar se je vanj zapisalo neizbrisno
po roki Večnega Kreatorja...
(neznani avtor)
Zapis je posvečen materi moje dolgoletne prijateljice Irene, ki je včeraj preminila.
Žalostna sem.
Majda
2 komentarja:
Moje sožalje.
Ko berem takšne verze, mi vedno stopijo solze v oči in pričnem razmišljati o bolezni, ki je prišla tudi nad našo družino. Bojim se za ljubljeno osebo, ki mi je skozi vse življenje stala ob strani :(...
In spet, pozitivne misli pomagajo, bolečina bledi, spomin pa ostane. Naj bo lep, kot je le mogoče.
moje sožalje.
Objavite komentar