sreda, 17. februar 2010

SPOKOJEN MIR

Spokojen mir v dušo lega,

katera polnosti življenja se zaveda,

ga motri z ljubečimi očmi

in do poslednjega diha se daruje,

da le obvaruje

neomadeževano lepoto

vsega bivajočega,

ki mu je edini smoter ta,

da se napaja in oddaja hkrati iz tega,

kar se je vanj zapisalo neizbrisno

po roki Večnega Kreatorja...
(neznani avtor)



Zapis je posvečen materi moje dolgoletne prijateljice Irene, ki je včeraj preminila.
Žalostna sem.

Majda

2 komentarja:

PopiKoki pravi ...

Moje sožalje.

Ko berem takšne verze, mi vedno stopijo solze v oči in pričnem razmišljati o bolezni, ki je prišla tudi nad našo družino. Bojim se za ljubljeno osebo, ki mi je skozi vse življenje stala ob strani :(...

In spet, pozitivne misli pomagajo, bolečina bledi, spomin pa ostane. Naj bo lep, kot je le mogoče.

Teya pravi ...

moje sožalje.