sreda, 03. februar 2010

PRVE NE POZABIŠ NIKOLI





Ne spomnim se svojega prvega šolskega dne, dobro pa se spomnim prvega razreda. Prijazne učiteljice, Cvetka ji je bilo ime. V družini sem "ta mala", "ta scrkljana". Mogoče sem imela prav zato idejo, da mi v prvem razredu ni treba delati domačih nalog. Beležka se je polnila s podpisi "Brez naloge pri slovenščini". Drugič spet: "Brez naloge pri SND." In tako dalje. Skoraj dan za dnem. Mama je kar malo obupovala nad mano. A včasih se mi je uspelo na katero od nalog spomniti ravno v trenutku, ko je bilo treba že v šolo. Postopek je bil potem vedno enak - hitro nakracat nalogo, potem ena mamina vzgojna čez rit, potem me je natovorila na svoje kolo (avta nikoli nikoli nismo imeli) in me odpeljala v šolo.
Ko danes razmišljam nazaj, verjetno le ni bilo vse v moji pozabljivosti, pač pa v tem, da se je bilo veliko zabavneje z mularijo poditi po ulici. Ne glede vse pripetije sem se v prvem razredu naučila vse, kar se je bilo potrebno naučiti in to za taprave ocene. In očito sem se naučila tudi to, da je za šolo pač potrebno delati naloge, saj mi v drugem ni manjkala prav nobenkrat (sem pa učiteljici pokazala jezik, ampak to je druga zgodba).

Tudi prva poli knjiga mi je dala svojo lekcijo. Pri naslednji vem, o katerih stvareh moram razmisliti še pred izdelavo. In da se platnica pri pečenju skrči in moram papir narezati na dimenzije po pečenju. In podobne neumnosti. Ne glede na to, da so njeni listi nekoliko skuštrani in ima še nekaj drugih nepopolnosti, mi je No1 simpatična in jo bom z veseljem uporabljala. Potem pa ji bom popisane liste zamenjala z novimi in tisti drugi bodo že prave dimenzije!

Še boj vesela in ponosna pa sem na nagrado, ki mi jo je namenila Maja Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi bila lahko navdih naši "Polipapki", ki nas skoraj dnevno preseneča z novimi in novimi izdelki (le kako ji to uspe?) in je osvojila že toliko tehnik, kot jih jaz nimam niti volje sprobat. Ona sama in njen blog sta res vir življenjske modrosti, ustvarjalnosti in zakladnica idej! Pa še moja prijateljica je!!!
Kar malo težko mi je podeliti nagrado dalje, saj je kandidatk, ki me inspirirate, veliko. Mogoče je prav, da jo "spravimo še malo ven iz domačih logov":
1. Zu - simpatična Rusinja, ki živi v Angliji in reeeees obvlada millefiori. Njene vzorčke, perlice in nakit vedno rada pogledam. Odlične barvne kombinacije in zadeve dodelane do potankosti. Svoje znanje rada deli, saj večkrat objavi tutoriale kar na svojem blogu (Dear Zu! This is a reward for you. You and your blog are really inspiering for me!)
2. Majo sem spoznala pretekli vikend, njen blog pa občudujem že dlje časa. Njeni predpasniki in ostala drobna darilca so magija, ki si jo rada ogledujem. Obljubim, da se bom poboljšala tudi pri komentiranju - tu sem namreč prava lenoba.
3. Kitty je zelo zanimiva Slovonska technoba. Njen blog je inspiracija v vseh pogledih. Tu najdem praktično vse - od šivanke do slona, pa še dobre ideje za branje. In, ja, imam slabo vest, ker že od lani načrtujeva skupno kavo.
4. Renata mi poleg dobrih idej in izdelkov, ki so vedno paša za oči, pokaže tisto, česar je v meni zelo malo. Perfekcionizem! Mogoče zaradi tega, ker nisem obsedena s popolnostjo res malo lažje funkcioniram, ampak se večkrat znajdem v situacijah, ko bi mi nekaj te lastnosti zeeelooo prav prišlo.
5. Jana je ena tistih, ki jo poznam veliko krajši čas kot njen blog in mojstrovine njenih rok. Vendar pa bova sopotnici na poli workshop v Luc Sur Bleu. Verjamem, da se bova bolje spoznali, saj je gospodična zelo simpatična in se mi je že po prvem srečanju prikupila.
6. Jožin bloge je svojevrsten - najbrž mi je všeč ravno zato, ker na njem ne najdem samo polija. Ali samo papirja. Najdem vse o vsem in čudovite fotke. Razširja obzorja, budi nostalgijo, sporoča o vrednotah, za katere se je vredno potruditi.
7. Iris sem imela priložnost spoznati lani, na PolyPlayDays-ih. Redno spremljanje njenih objav mi je prišlo že kar v navado, saj poleg svojih kreacij objavlja množico povezav, kjer lahko najdete vsa poli čudesa, ki prihajajo izpod rok umetnikov z različnih koncev sveta (I am rewarding Iris for her beautifull blog, which is inspiration for me every time.)
Omeniti moram še dve, trenutno še "neblogerki" (pa ju priganjam, naj vendarle že začneta!!!), ki bi si nagrado definitivno zaslužili. Prva je Darja, super ženska, prijateljica in kreativka, ki veliko idej uresničuje s svojima hčerkama in jo prav zaradi tega zelo občudujem. Druga pa je Tereza, moja prva učiteljica, ki je odgovorna za mojo "poli-odvisnost" in ki z mano še vedno z veseljem deli ideje, izkušnje in nasvete.
Jutri je nov dan in z njim kup zanimivega branja na blogih. Ostanite polne energije in idej. In še naprej jih delite z nami!
Majda

11 komentarjev:

moi pravi ...

Super knjigica je ratala. Pa na vseh napakah se učimo, zato je super, da jih nardimo ;) Včasih so celo napake uvod v kako novo tehniko ;)))))))

hali pravi ...

Kakšne barve, prekrasna je!

K pravi ...

O, hvala :) Tale najina kava pa ... uf!

Tiara pravi ...

Prva poli knjigica ti je odlično uspela. Sem se pa kar nasmejala ob branju tvojih šolskih dogodivščin.

Sonja pravi ...

Prve so vedno malo vegaste, posebne.. ampak neponovljive in nepozabne :) Tvoja je lepa.

Renata pravi ...

Odlično ti je uspela! Meni ni jasno, kako vam uspe speči te platnice, da se ne krivijo ... ??? To, da se skrči, mi je pa jasno, ja :-)

Pa hvala za nagrado. Sem bila prav presenečena. Pa saj nisem tako picajzlasta ... no, pri izdelkih morda še, na drugih področjih pa vztrajno popuščam :-)

Maja pravi ...

Sem ti že v živo povedala, da JE krasna!Pa hvala za vse komplimente!

Ana pravi ...

Zelo dobro ti je uspelo. Tudi jaz bi imela bind it all :(

McCrafty pravi ...

Krasna je!

Nena pravi ...

lušna knjigica, čeprav se jaz poli platnic kar ne upam lotit :(

Jana pravi ...

Krasna knjigica. Tista ta velika rožica je prav magično lepa z vsemi belimi detajlčki. Jaz bom tudi to znala, enkrat, ko bom velika. :)

Hvala za nagrado, si me zelo lepo presenetila. Jaz že komaj čakam, da gremo, da skupaj osvojimo nove tehnike in se predvsem dobro imamo. Upam, da tam ne izpadem kot največji začetnik. :)