KONČNO KONČANO

Sem sama sebi obljubila, da skončam lanski nakit z Euro Clay Carnivala 2008, še preden drugič odpotujem po novo poli znanje. No, uspelo mi je zaključiti večino zadev, tako da nekaj zgleda, nekaterih kosov pa najbrž ne bom skončala nikoli. Mi enostavno ne "potegnejo" v tem trenutku. Mogoče pa enkrat v prihodosti, kdo ve.

Prva lekcija z Natalijo Garcia de Lienz mi je dobro uspela. Delali smo votle obeske.

Obesek je pravzaprav sestavljen iz dveh polovic, notranjost je okrašena z vzorcem, ki se izdela po postopku "Mokume Gane". Izdelava zahteva nekaj potrpljenja in časa, saj se zadeva speče dvakrat. In pa, brez pravega orodja ne gre. Tam smo uporabljali "štoparje za vrata", medtem ko sem jaz pred kratkim v LeClercu kupila modelčke za praline, ki bodo odlično funkcionirali v ta namen. Všeč mi je, ker je veliko različnih oblik in tekstur, prav vsi bodo dobro služili. Mimogrede, ker je cena tam okrog 6 EUR sem si privoščila dva kompleta, da lahko obe polovici obeska pečem naenkrat:

Druga lekcija Carol Blackburn mi je prav tako pri srcu. Je odlična metoda porabe ostankov vse do zadnje mrvice. To je ravno tisto, kar mi je pri poliju všeč. Lekcijo najdete v njeni knjigi "Making Polymer Clay Beads" ali skoraj povsod na netu pod imenom "Feathered Cane". Njena knjiga je zakon, "must have" za vsako resno "polimanko" (oziroma "polimana"). Meni sta ratala dva lušna srčka, ki bosta sicer pristala v mojem arhivu, prav gotovo pa se bo kateri drugi na isti način narejen znašel tudi okrog vratu mojih dveh damic:

Kato Poly Clay, ki je bil na tečaju v uporabi, je zelo zelo trd. In če ni res na novo zgneten in dobro ogret, lahko poka. Pri nekaterih izdelkih nam je ta efekt morda všeč, medtem, ko spet druge lahko čisto pokvari. In to se mi je zgodilo pri "caleidoscop canningu" z Alison Gallant. Vzorec sem naredila lani, pričela uporabljati pa letos. In v vzorcu se je pojavila razpoka:

In zelo zabavna lekcija z Judy Belcher. Delali smo sicer enobarven vzorec. Ampak ko zmešaš perl poli in transparent poli pri zlaganju po določenem postopku pride do efekta različnega odboja svetlobe na različnih površinah. Ena površina deluje transparentno, druga pa se svetlika (jasno, perl!). Še dobro, da sem del vzorca uporabila na enem obesku, ki smo ga izdelovali v drugi lekciji, s Sue Kelsey, ker sem klobasice v kufru na poti domov totalno pomečkala.

Obesek je trikoten, se odpira in vanj lahko vstaviš tudi slikco ali pa sporočilce. Meni je izpadel malo vesoljsko. Moram poskusit še v kakšni drugi barvni kombinaciji in nabavit si moram prave nastavke za svojo stiskalnico. Take nastavke, s pomočjo katerih narediš cevko. Ko sem doma končevala zadevo sem vso cevko, ki sem jo imela na voljo uspešno uničila in sem si morala pomagat na drug način. In efekt mi ni najbolj všeč.

Cathy Johnston nas je naučila narest knjigo, ki jo povsod nesete s seboj. Sem pa pozabila poslikat notranjost, ki skriva drobcen ključek in sporočilce - EXPLORE. Izdelava sama je kar dolgotrajna in ne verjamem, da se je bom še velikokrat lotila. Mogoče res za kakšno specialno osebo in seveda s specialnim sporočilom.

In ne smem pozabiti Leslie Blackford. Ona je umetnica "ponarejanja" različnih naravnih materialov. Njeni izdelki niso fini, čeprav vsebujejo (po moji presoji) polno prikupnih detajlov. Rada se loteva motivov iz narave in pravljičnih motivov. Pokazala nam je imitacije žada, korale, kamna, lesa....Nato pa smo izdelovale "lesene" izdelke. Nastali sta dve afrški maski in konj, ki pa danes sploh ni bil fotogničen in vam ga pokažem morda kdaj drugič:

Resnično žal mi je, da smo imeli lekcije z Donno Kato zadnje na vrsti. V resnici je bila ona tista, zaradi katere sem se sploh odločila za udeležbo. Pa smo malo zamujali z urnikom in se je mudilo. Nismo imele časa izdelati njenih "mega beads" (perle velikanke). Nam je pa vsaj demonstrirala izdelavo. Ko jo opazuješ pri delu, se čas kar malo ustavi. Nobene naglice, vse je premišljeno, dodelano "v nulo" in z ljubeznijo. Neskončno si da opraviti s samo obliko perle, ali pa kakšne druge zadeve. In potem kombiniranje barv! Ima en svoj izbor barvnih odtenkov in kar skupaj da, vse paše. Glede tega je prava čarovnica! Predvsem pa je umetnica tega, da z najpreprostejšimi vzorci dosega res osupljive efekte. Izdelali pa smo "one arm pod", neke vrste priponka. In njena iznajdba, jasno. Sicer moj ni pol tako dober kot so njeni, ampak sem vseeno zadovoljna.

Prav veselim se že letošnjih lekcij, ki bodo prav gotovo spet nekaj posebnega. Saj ne, da sem do danes že vse uporabila in "spravila v promet". Gre za to, da izveš cel kup "malih tajni velikih poli majstora". Te pa so neprecenljive, kot so neprecenljivi spomini, ki jih prineseš s seboj domov in ti polepšajo marsikateri dan.