SWAPANJE (Clay Corbieres 2010)

"Francoski swap pravilnik" je zahteval izdelavo ATCjev (Artistic Trading Cards). To je ena umetniških zvrsti, ki se v zadnjem času predvsem na zahodu širi z bliskovito naglico. Umetniško izražanje s pomočjo malih kartic, velikih tja do 8 x 10 cm postaja obsesija mnogih in niti mi se ji nismo mogli izogniti.

Pravila so zahtevala izdelavo kartic velikosti cca 4*6 cm. V te dimenzije se je odlično prilegal modelček čajnika, in tako so imeli moji ATCji pač obliko čajnika.

Se mi zdi, da vsi udeleženci policlay dogodkov kar malo nestrpno pričakujemo izmenjavo prinšenih umetnin in da prav uživamo v izmenjavi, saj imaš takrat res priložnost srečati in si pogledati v oči z vsemi. No, tokrat je bilo malo drugače. Francoska varianta swapa je bila izvedena tako, da smo ob prihodu vsi oddali svoje "pridelke", ki so jih nato organzatorji razvrstili v enako število zavitkov, kot je bilo število "swaparjev". Nekateri niso uspeli izdelati kartic za izmenjavo, morda jih kdo drug tudi ni želel....

Skratka, ob sobotnem kosilu nas je na odru pričakalo veliko število lepo zavitih paketkov. O, kartice, komaj čakam! Sama sebi sem bila hvaležna, da sem se potrudila in izdelala kartice, saj so tiste, ki jih niso, posebej poklicali in jim izročili paketke z nekoliko manj karticami. To pa bi bila blamaža! Ker nikogar nismo obmetavali z gnilimi jajci in paradajzi zaradi tega, so vsi preživeli in se skupaj znami "ta pridnimi" veselili paketkov.



Odpiram.....


.....tele lepotce!

Iz slovenske zasedbe:


Opedenani u nulo:

Malo funky:

In ostali svet:

Tako imam spet lep spomin, malo zbirko različnih tehnik in množico inspiracij za naprej. Samo ne me vprašat, kateri je od katere! Podpisani so večinoma z inicialkami. Morda mi bodo punce na Flickru označile svoje ATCje!

Uživajte v sončni nedelji!

Majda

SPET DOMA...

Naše pet dnevno potepanje je bilo kar malo prekratko. Zdržala bi še! Še bi se potepala po francoskem podeželju, še bi mačkala poli glino in predvsem bi sestavljala in sestavljala. Tako pa vedno prinesem domov vse v "razsutem stanju" in potem me jezi, ker ni in ni časa, da bi zadeve dobile končno podobo. No, priznam, tale dva dni tudi volje ni bilo nobene prave!

Z Jano in Kristino, ki sta odlična popotniška družba, smo se vrnile v ponedeljek, pozno zvečer. V jutro so me prebudili mokri poljubčki mojih dveh princesk, stikanje po kovčku in zadostna zaloga smeha, da me je držala pokonci do prihoda v službo. Welocome back to reality! Miljavžent opravkov, neodgovorjenih mailov, top nujnosti za oddelat. No, čas je kar zletel mimo!

Razvedril me je še popoldanski obisk Maje - čvek z njo je vedno balzam za mojo dušico! Potopili sva se v ATCje in seveda v zbirko mojih novih umetnin.

In še nekaj utrinkov:

Naše inštruktorice Bettina, Christine, Kim, Judy, Julie, Carol in organizatorka Kylee

Fotkica s Kim - zelo zabavna ženska, predvsem pa umetnica s slogom!

Fotkica z Julie - velika umetnica v "majhni pakungi" - topla ženska z velikim srcem, ki je z nami delila celo svoj "top secret recepy" za mix gline, ki jo meša takorekoč povsod in zaradi česar so njeni izdelki tako zelo posebni

Seveda sem se morala fotkat tudi z Judy - ona je edenod razlogov mojega potovanja na Clay Corbieres

Jana me je ujela pri uživanju na Kimini lekciji....

In še utrinek iz Carcasona, mesta trdnjave, kjer smo se ustavile na poti domov.

Vse drugo sledi, obljubim, da v kratkem.

Uživajte v dnevu!

Majda

MLADA DAMA

Povabilo na rojstni dan "tik pred zdajci" je narekovalo izdelavo zvezka za mlado damo. Nekako mi je uspelo izdelati kar dve prvi strani. Ups! Jasno, da enakega paprija ni na zalogi. In smo kombinirali!

Tole je ena od obeh naslovnih platnic, druga pa čaka za drugo priložnost:


Pa naslovnica z notranje strani! Ker nimam hroščka, je napis izrezan na roko in mislim, da bo takih napisov še veliko.

Vsak lep zvezek mora imeti kazalo! Preskusila sem svojo novo "tag-štanco". In se prav dobro obnese.

No, zadnja notranja platnica je stvar pomanjkanja papirja in kombiniranja tistega, ki je pač pri roki.

In še zunanjost zadnje platnice!

Med špiralami mi je nekaj manjkalo, pa sem prilepila enega "svrlija".

VSE NAJBOLJŠE, HELENA!

Vam pa en lep pozdravček!

Majda

TEA TIME

Dan D se nezadržno bliža. Samo še dvakrat spat, pa gremo! Nekaj stvari mi je uspelo napakirati že včeraj, danes pa sem v škatlo zložila še svoje ATCje. Maja mi je pred kratkim posodila izsekovalce v obliki čajnika, ki so prišli zeeelooo prav. Sicer bi moji čajniki najbrž bolj sodili na angleško podeželje, kamor smo zahajale v preteklih dveh letih. No, menda tudi Francozi spijejo kakšno skodelico čaja, ne?
Tokrat je bila izdelava zelo enostavna - na plahtico "kake" sem navaljala različne barve, nalepila vzorčke iz klobasic v zalogi in vse skupaj temeljito povaljala prek peki papirja. Sledilo je izsekovanje, pečenje, barvanje robov s Krylonom in podpisovanje. V dveh večerih mi je uspelo skombinirat vseh 70 in še kakšnega za rezervo.
Lepo se imejte doma, tudi vi uživajte maksimalno!

POZOR, DELO NA .....

Ne na cesti, na blogu! Kot vidite, sem uspela vse postavit na glavo in ne spedenat do konca. Tole nekončevanje stvari je moja šibka točka. Tokrat me je stisnil čas. Sem načrtovala eno fino preobrazbo svojega blogca, pa se mi je čisto zataknilo pri bannerju. Ne znam. Moram naštudirat. Menda obstaja še nek program, ki ga snameš z neta. Zdaja pa sem tudi pošteno jezna nase, ko sem se lotila "projekta" ravno v času, ko sem okupirana z drugimi zadevami.

Ne glede na trenutne zadrege pa imam velik razlog za veselje - le šestdni nas še loči do poti na Clay Corbieres v Franciji (Luc Sur Orbeau...se mi zdi, da sem prav zapisala). Uspelo mi je narediti tudi vseh 70 ATCjev (Artistic Trading Card) za Swap. Vzela sem si nekaj umetniške svobode in namesto klasične pravokotne oblike naredila....Vam pokažem tik pred odhodom!
Komaj čakam na odklop, na tri dni mečkanja polija, na klepetanje z drugimi poli-zasvojenkami, na nabiranje novih idej.... Super bo, pa tudi če "ošpičene prekle padajo"!

Ostanite tudi vi super!

Majda

DROBNE POZORNOSTI

Pravzaprav sem tole objavo hotela napisati že včeraj, pa so me "notranji priganjalci" silili v vse drugačne aktivnosti. No, nič ne de, tudi kakšen dan kasneje še vedno dobro de drobcena pozornost. Lahko si jo priklikate tukaj. Kar tako, za lepši dan!

Predstavljene drobnarije pa bodo razveseljevale Zaline in Zojine učiteljice. Ob tem smo doma na hitro vzeli lekcijo "drobnih pozornosti", ki včasih več zaležejo, kot velika bleščeča darila. Če so le podarjene iz srca!

Seveda naša "mulka" tega sprva ni mogla verjeti in se je kujala nad blokci. "Nobeden ne bo prinesel blokcev, boš vidla!" In najbrž jih res ni, saj je bilo navdušenje ob prihodu iz šole izredno: "Mami, učiteljica je rekla, da sem prinesla najboljše darilo!".

Toliko o lekciji drobnih pozornosti. Naj se vam jih mnogo zgodi! Danes, jutri....vse dni!

Majda

PONOVNO "REMAKE"

Tale "remake" je izzvala sodelavka Tina. Zaželela si je zvezek, kamor bo shranjevala vse sorte vstopnice, karte s svojih potovanj, pa še kaj si bo lahko zapisala. Iz krempljev pogube sva izbrskali velik špiralni blok, ki bo kot nalašč. Design Šolske košarkarske lige ji ni ustrezal in zvezek je kar klical po prenovi.

Voila! Nekaj papirja, lepila, časa in moje roke so zadevo uredili v zadovoljstvo uporabnice.

Moram pogledat, če se v službi valja še kaj, pri čemer bi lahko nadaljevali "vrnitev odpisanih".

Imejte lep dan!

Majda

SRČEVA KNJIGA

Moja soseda, Majanca Dobnikar (desno):Pravijo, da uspešen človek v življenju zgradi dom, ima vsaj enega otroka in napiše knjigo. Če je temu verjeti, ne vem, vem pa, da je moja soseda tista, ki je vse to in še več v življeju dosegla.

Prav pred kratkim me je povabila na predstavitev svojega prvenca, svoje "srčeve knjige" z naslovom "Poti moje mladosti". Zakaj "srčeva knjiga"? Tako je naslovljen predgovor knjigi in poleg tega je gospa Marjanca ena redkih, ki v naši deželi še peče tradicionalni kruh v obliki pletenic. Njene pletenice imajo razno razne oblike, najbolj cenjena pa je prav oblika srca in teh je v svoji karieri napekla prek 600. Če bi bil njen kruh le za ogled, bi ga danes lahko našli na vseh koncih sveta, tako pa je ta dobrota verjetno končala tam, kjer mora - v lačnih ustih.

Midva z Deanom sva eno njenih src dobila na poroki in to je bil moj prvi stik z njenim delom. Kasneje smo se preselili v Podutik in kot sosedi sva se kar dobro spoznali. Gospo resnično občudujem. Zelo razgledana, topla, vedno pripravljena pomagati. Ima jih prek osemdeset, energije pa več kot marsikatera štiridesetletnica. Je ena tisti, ki rada deli svoje znanje. Prav to je naredila s svojo knjigo, pa tudi sicer je mnoge naučila peči svoje mojstrovine. Ena teh sem bila tudi sama. Opazovala sem jo, s kakšno ljubeznijo peče svoj kruh! Pozornost do vseh detajlov. Dovolj topel prostor, ogreta pečica, pripraviti okraske in bel prtič... Nato pa spretne roke že preletajo mehko testo, ki se voljno useda v prave oblike. Peče z ljubeznijo tistih, ki so bili v mladosti kruha večkrat lačni, kot siti!

Zanjo sem izdelala beležko - morda si vanjo zapiše zamisli za svojo naslednjo knjigo. Namenoma sem za dekor uporabila metulje. Saj spomini so kot metulji! Če jih ne ujameš pravi trenutek med vrstice, odprhutajo v pozabo.

Enako se zgodi z dobrimi zamislimi. Zato drage moje, pišimo, rišimo, blogajmo....pustimo za sabo sled!

Nočko!

Majda