FIMOLANDIJA

PRVE NE POZABIŠ NIKOLI!

2011-12-23T23:13:00.000+01:00

Najprej sem mislila, da letos ne bom več pisala na blog. Pa sem vam morala pokazat svojo prvo. Akril na platnu. No, pravzaprav MixMedia s polijem. Bolj ko jo gledam, bolj razmišljam, ali je še čas, da Božičku naročim nekaj akrilnih barv?
Vsem želim vesel vstop v 2012!
Majda

MOJ DECEMBER

2011-12-20T22:45:00.006+01:00

Najprej so se nam je v Besnici pri Kranju zgodila razstava angelov....

... sledil je zaključek jesensega semestra slikanja in dokončan moj prvi akril na platnu.
Sledil je vsakoletni decemberski sejem društva MeViArt. Prijetna družba, kup lepih izdelkov, ki se jim tudi sama nisem mogla upreti in seveda piškotki in kuhanček so naredili res odlično vzdušje.

Ne glede na to, da zima še skopari s snegom, smo v Fimolandiji že postavljali snežake.

Veselo praznovanje vsem in naj vas ustvarjalnost tudi v 2012 ne zapusti!
Majda

RESNIČNE SANJE

2011-11-03T23:43:00.007+01:00

Zdi se mi, da se ženske včasih s tako lahkoto odrečemo svojim sanjam! Še posebej če mislimo, da te sanje posegajo v svetove drugih. Včasih se zelo pozno naučimo, da naše sanje ne morejo posegati v svetove drugih. Da imajo drugi svoje sanje in jih bodo uresničili ne glede na vse. In tokrat sem si tudi sama dovolila uresničiti sanje. Vsako sredo popoldan si dovolim sanjati v Unikatni sanjalnici, pisanem ateljeju za modrimi vrati, polnem malih in velikih zakladov, vonja po piškotkih in kavi, ter sveže kuhanem grozdnem čaju.
Srečujem se z izzivi in materiali, ki se jih sama najbrž ne bi nikoli lotila. Učim se gledati drugače, z novih zornih kotov in perspektiv.
Spoznavam mehkobo, ki jo lahko začrta grafitni svinčnik....

....vse sivine, ki jih lahko ustvarimo z redčenjem tuša.....

....globino, ki jo dajo sliki mehke pastelne krede.....

...in spoznavam barvitost in nežne prelive akvarelnih barv.

Lotila sem se tudi svojega prvega platna. Kaj nastaja, pa je še skrivost!

Imejte se radi in drug drugemu pomagajte uresničiti vse sanje!

Nočko vsem!

Majda

POJMA NIMAM!

2011-09-03T15:00:00.000+02:00

Pojma nimam, zakaj imam že nekaj časa toliko težav s komentiranjem vaših postov. Zdaj pa nenadoma ne morem komentirat več prav ničesar. Vsakič, ko napišem komentar, me pri potrditvi računa in potrditvi na "objavi komentar" pošlje na prijavno stran. In ko se prijavim, komentarja ni. Ponovim vajo. Spet isto. In ponovim vajo. In spet isto.

Danes sem hotela nekaj komentirat Meti v Unikatno sanjalnico, pa mi je napisalo, da pod tem naslovom nimam več dostopa v Blogger. Haaaaloooo? Pa poskusimo z eno objavo. Če ne bi imela več dostopa, najbrž tudi ne bi mogla več objavljat postov, ne?

Grrrrrrrrrr, včasih prav res ne maram te sodobne tehnike, ki nam res veliko veliko pomaga, nam pa včasih "popije" tudi veliko veliko živcev.
Če ima katera rešitev, naj mi prosim napiše, lahko tudi po maliu. Že vnaprej hvala za pomoč!

Pozdravček vsem,

Majda

ART MARKET VSE DO SREDINE OKTOBRA

2011-09-01T10:00:00.000+02:00

Letošnji Art Market je po številu stojnic skromenjši od prejšnjih let. Ponudba pa je enako pestra in verjamem, da vsakdo lahko najde kaj za svojo dušo ali za drobno pozornost prijateljem, morda darilo za rojstni dan.

Vabljeni vsako sončno soboto, vse do 15. oktobra 2011 na Breg ob Ljubljanici, med 9.00 in 16.00 uro. Čakajo vas barvita presenečenja!

Se vidimo!

Majda

DESIGUAL

2011-08-24T15:00:00.000+02:00

Desigual je blagovna znamka, ki me je začarala s svojo barvitostjo, pestrostjo vzorcev in kombinacijami le teh v različna oblačila. Rada pokukam njihovo novo trgovino v Cityju. Ko tipam materiale in si ogledujem kroje se sprašujem, zakaj vendar so njihove stvari tako drage. Ja so drugačne. Vendarle pa materiali in izdelava sama niso tako vrhunski, da bi opravičili ceo. Vsaj v večini primerov ne. Ampak, ker je takih znamk še veliko in jaz itak nisem "počena" na znamke, mi zaenkrat ustreza, da grem tja po kakšen navdih.

Lepe poletne dni še naprej vsem!

Majda

PREKRATKE POČITNICE

2011-08-22T21:22:00.004+02:00

Kup šolskih potrebščin na Zojini mizi opozarja, da se bo spet začelo. Novo šolsko leto, namreč. Jasno, počitnice so bile spet prekratke, dopust pa....sploh več ne vem, da sem imela tri tedne odklopa tam nekje v drugi polovici julija.

Prav kmalu bomo spet ujeti v stari tempo in rutino. Zjutraj šola, vrtec, služba in popoldan v obratnem vrstnem redu. Kup opravkov in obveznosti. Morda spet kakšna dejavnost več, ki smo jo lani še nekako "spustili". Bo že. Dobra volja je najbolja in kjer je volja, je tudi pot.

Tako sem tudi v najbolj vročih dneh malo ustvarjala. Sicer je Fimo dobesedno "tekel" pod prsti. Resnično, moj zvečilni v ustih je bil velikokrat trši od nečesa v mojih rokah, ki nikakor ni hotelo v prave oblike. S tistimi nekaj kosi še ne vem kaj bom, na ogled pa tokrat še nekaj nakita s Swarovskimi kamenčki.

Topel pozdravček vsem!

Majda

NAREDI PO SVOJE!

2011-07-04T10:23:00.000+02:00

Najbrž sem že kdaj omenil, da nisem ravno oseba, ki bi ob vsakem trenutku in povsod točno vedela, kaj hoče. Pri nekaterih zadevah znam "cincat", da je joj. In zelo težko mi je sprejemat pomembne odločitve. Zato občudujem ljudi, ki vedno vedo (ali pa vsaj dajejo tak vtis?), kaj hočejo.

Zdi se mi, da je ena od teh tudi Sanda, saj je tole rdečko kupila kar v "razsutem stanju". Pri ogledu mojih škatel s perlami je takoj rekla: "Tole hočem. Pa živo rdečo mi nakombiniraj zraven." OK. Želje strank je treba spoštovat, ne? Potem se kar kakšnih štirinajst dni nisem resno lotila zadeve. Perle so ležale na mizi poleg paketka živo rdečega Fima. In vsakič, ko sem prišla mimo, sem si zadevo ogledovala in ne, nič mi ni šlo skupaj. Pokličem: "Sanda, tole meni ne gre skupaj. Bom naredila po svoje. A prav?"

"Prav!", je bil odgovor, ki je pripeljal do končnega rezultata.

Še vedno je sicer rdeča, ampak malo bolj umirjena, z drobnimi svetlečimi delci, ki odsevajo ob sončnih žarkih. Malo sem se z rdečo že spoprijateljila, najbrž pa moja "top barva" ne bo nikoli. Verjetno jo bom še naprej uporabljala kot začimbe v kuhinji - malo, po pameti.

Zelo pa so mi všeč rdeče obarvani poletni sončni zahodi na morju! Od dopusta me loči še dva tedna. Komaj čakam.

Imejte se lepo in pazite nase!

Majda

HURAAA, PETEK!

2011-06-24T10:10:00.000+02:00

Rada imam petke. Ker potem pride vikend in smo skupaj doma. Še posebej pa me navdušujejo petki, kot je današnji. Ko se dobimo z Darjo in Majo na en sproščujoč babji čvek. Tistega, ki poboža dušo in jo nahrani za spopade z realnostjo do naslednjega srečanja.
Današnji petek je poseben tudi zaradi tega, ker je konec šole (joj, kakohitro je spet minilo to leto!) in ker je to dan pred tistim, ko grem spet na ART MARKET. Jaaaa, spet bom tam. In tako spet vsako soboto preko poletja, kolikor bo le mogoče. Vabim vas k obisku svoje stojnice, na ogled, klepet, morda pa boste našli med pisano ponudbo tudi kaj zase.

Lepe počitnice vsem!

Majda

RAZDEJANJE?

2011-06-11T11:40:00.000+02:00

Klobasanje (oziroma izdelava millefiori vzorčkov) na moji mizi vedno pusti pravo razdejanje. Majhni kosi raznobarvnih ostankov ležijo po vsej mizi. In seveda je razdejanje premosorazmerno s količino klobasanja. Bolj ko klobasam, več je ostankov, bolj pisani so in večja je zmešnjava. Ponavadi to zmešnjavo potem lepo "pokupčkam" po barvah in se nekega lepega dne lotim mešanja v novih barvnih tonov, tistih neponovljivih - brez recepta, ki so ponavadi tudi najlepši. Tokrat pa sem se lotila pospravljanja tako, kot se ga loti Ponsawan Sila (Square Flower Beads).

Tole drugo pospravljanje mi je všeč, saj takoj dobim rezultate in mi ni treba več razmišljat, kam bodo vendarle pasale novo nastale barve. In poleg tega mi jih vedno zmanjka, ko bi avno potrebovala še dve ali tri perle...

Imejte lep vikend!
Majda

SAJ NI NIČ!

2011-06-10T10:18:00.003+02:00

"Saj ni nič!" je zatrjevala moja starejša, ko sem se ob devetih zvečer po celodnevni službi koooončnooo privlekla domov. Roko je imela lepo položeno v ruto, zavezano okrog vratu. "Je oči rekel, da sem se sam' mal' udar'la."
No, če je pa oči tako rekel.... "Vseeno mi pokaži, kaj je!" Odmontirava roko iz rute, vidim, da ne gre brez bolečin. Rokica je malo otečena, nič posebnega. Pomiga s prsti, malo tudi z zapestjem. Mogoče pa res ni za urgenco? Točno vem, če se pokažemo tam, da bomo obviseli do polnoči. Kratek objni posvet z D-jem: "Ma, hot'le je rolat brez ščitnikov. In se je spodaj čez "štengo" zapeljala. Pa saj ni nič, mal se je udarila. Jasno, da je zatečeno. Od udarca pač. Neh'i delat paniko!"
OK. Otroku imobiliziram roko, moža deložiram iz postelje in namestim Zojo poleg sebe. S pograda ponoči pač ne more plezat na stranišče, ne?
Zjutraj spokam otroke v šolo in vrtec, pa mi vse skupaj vendarle ne da miru. Klic na urgenco, da vidim, če sploh še lahko pridem brez napotnice. "Ja, gospa, kar prid'te. Nujno je to slikat, veste!" mi prijazna sestra odgovori iz sprejemne pisarne.
V službi na hitro odpedenam najnujnejše in že brziva na urgenco. Jasno, da čakava za vsako stvar, ko pri norcih. Preden prideva do zdravnika, urica in pol. Pa pol ure pri slikanju, pa spet debele pol ure za nazaj v ambulanto, pa še dodatnih pol pred mavčarno. Po dobrih treh urah se lahko pohvalimo z lepim, snežnobelim gipsom čez vso roko, o čemer moramo nemudoma obvestit očija. "Živjo oči, Zoja je. Imam gips veš. Čez celo roko. Ko se posuši, se mi bodo lahko sošolci gor podpisal'. Pa ti tud', če boš hotel!"
Gisp smo v treh tednih res pokracali in upam, da se ga v ponedeljek znebimo. Držite pesti in pazite nase. In ne rolajte brez ščitnikov!
Majda

DIPLOMA

2011-05-20T15:00:00.000+02:00

Moja diploma je že kar nekaj časa za mano in trenutno na še kakšno drugo nič ne kaže. Ampak, nikoli se ne ve, kaj nam prinese življenje in kaj vse se bomo morali, ali pa se hoteli, še naučiti! Pravzaprav zelo občudujem ljudi, ki gredo po desetletju ali dveh službe znova študirat. Pa ne le toliko, da bi nekaj malega dokončali. Vse od začetka. Nov poklic. Začnejo gradit novo kariero! After forty!

Ena teh vztrajnežev je prijateljica Mateja, ki je pred leti zbrala pogum in voljo, da enostavno pusti vse drugo in gre za svojimi sanjami - šturirat psihologijo, natančneje družinsko psihoterapijo. Verjetno je odveč povedati, da je vse opravila v roku, z odličnimi ocenami. Ker je to tisto, kar jo zanima in kar si verjetno želi početi do konca življenja.

Take zgodbe me vedno navedejo na razmišljanje o sebi, o svojih hotenjih in dosežkih, o svojih sposobnostih in zmožnostih in o tem, kaj v resnici je tisto, kar bi si želela uresničiti v življenju. Ko premišljam o vseh možnih scenarijih in rezultatih se zavedam, da sem nekje v vrtincu časa in ob vseh "pomembnih"stvareh tudi malo pozabila nase in na svoje želje. Verjetno se to zgodi v določenem življenjskem obdobju vsake ženske. Dobra tolažba?!?

Imejte se rade in ne pozabite na svoje želje!

Majda

BARVNA EKSPLOZIJA

2011-05-18T15:00:00.001+02:00

Sodelavka Nataša je s svojimi željami na moji mizi povzročila pravo barvno eksplozijo. Je ena tistih žensk s posebnim stilom, ki ne glede na uro dneva izgledajo "kozt iz škatlice" in glede oblačenja in dodatkov vedno točno vedo, kaj hočejo: "Naj bo pisano. Zate kar preveč pisano. Veliko pink, pa roza. Ja, pa turkizna mora biti. Pa tista zelena, čist svetla, ko od limete. In ne preveč rdeče. Pa "šajnat" se mora, saj veš. "

Ta nazoren opis je kar sam vodil k viru ideje - Frey Wille. Neponovljiv in drugačen in pisan! V barvah, ki nas spravljajo v dobro voljo tudi v manj sončnih dneh, kot je današnji!

xoxo

Majda

NOVI PODVIGI

2011-05-16T22:17:00.004+02:00

Prejšnji teden je minil v znamenju vsakodnevnega obiska tivolske kotalkarske ploščadi, kjer se je Zala učila rolati. Z veseljem je v popolni "bojni" opremi pričakala prvo uro rolanja. Sicer je že malo znala stat na rolerjih, kaj več pa ji do začetka učenja še ni uspelo.

Bila je zelo pridna rolerka, pozorno je poslušala in sodelovala in.....

...prve ovinke je speljala, kot bi mignil. Limonce, ananasi, kiviji in podobno rolersko "sadje" je kar letelo izpod njenih kolesc in že prvo uro se je naučila lepo zavirati.

Seveda tudi brez "bojnih" ran ni šlo. Pri enem od padcev si je grdo popraskala komolec. Z malo spodbude se je takoj spet pridružila v skupino učiteljice Nine, ki ji je bila od vseh najbolj všeč.

Tako imamo po tednu dni druženja z inštruktorji šole Lucky Luka super rolerko in vzpodbudo več, da tudi sama spet obujem rolerje.

Lep teden vsem!

Majda

ZAVOZLANKE

2011-05-09T21:54:00.004+02:00

Verjetno se vsi spomnite reklame za Orbit žvečilne, ko damo po obedu začno oblegati mali skokci v obliki krofka, lončka, čokoladice ipd. No, dama ima na sebi tudi simpatično zavozlano ogrlico.

Skratka, reklama in pa en prijateljski namig so me prepričali, da bi moje perle na zavozlani špagci super stale. Pa sem naredila poskusno serijo. In to v barvah, s katerimi sicer ne znam početi drugega kot narisati kakšen, že malo "pocukran" sončni zahod. No, pri črno beli mi je pa že malo steklo in sigurno bodo že v kratkem nastale še turkizne.

Zdaj mi je skoraj malo žal, da sem v osnovni šoli že po prvi uri zapustila krožek makrameja in da mojega Dja nisem bolj upoštevala, ko mi je na najinih avanturah, ko sva se še brez otrok preganjala s čolni po Jadranu, pokazal kakšen lep mornarski vozel. Sicer pa mi jih lahko pokaže še enkrat! Če držijo čolne na pomol, bodo pa menda tud ogrlico okrog vratu, ne?

Držite se tudi vi! Tale delovni teden bo za dan daljši od prejšnjega!

Pozdravček, Majda

ŠE DOBRO

2011-05-03T23:16:00.009+02:00

Še dobro, da imamo bloge in še dobro, da prebiram Majin blog. Drugače najbrž nikoli ne bi vedela, kako se čist tako v resnici reče tejle stvarci za na torbico. GRI GRI je menda tisti res ta ravi izraz in lani sem se jih lotila na bolj klavrn način.

Ja še avtu dajo veliko dodatne opreme, da boljš izgleda ne? Pa sem še jaz svojim "oskubljenčkom" namenila nekaj kozmetičnih popravkov. Predstavljam nekaj "sfrizirancev":

In mimogrede mi je ta ista Maja prilepila še eno lušno nagradico, ki sem je zelo vesela, še posebej po dolgem sušnem obdobju objavljanja na blogu. Ne bom več dajala obljub, da bo bolje in da bom večkrat kaj prilepila na tole stran. Potem vedno zamočim, predvsem na svoje lastno razočaranje.

No, in vendarle nagrada, ki je lepa, ampak si jo je treba prislužiti...

... in odgovoriti na nekaj vprašanjc:

1. Kaj me inspirira za naslove objav? Ponavadi je naslov objave tisti, ki ga nazadnje zapišem. Pnavadi vedno prej najdem zamisel za tekst, kot za naslov. Ja, torej me inspirirajo teksi objav. No, pa tudi dogodki, kaj od prebranega, predstavljeni izdelki, meni drage osebe in še kaj bi se našlo.

2. Opiši se v štirih besedah! Uf, ta je pa težka (ko imam tolk superlativov na zalogi), hmmmm, ja sem precej potrpežljiva, prilagodljiva, razumevajoča, pa včasih premalo vztrajna in premalo samozavestna. Sicer pa je moj karakter pisan približnotako,kot stvarčice, ki jih izdelujem.

3.Najljubši citat: V zadnjem času se pogosto ozrem na citat, ki mi ga je lepo natisnjenega poslal eden od predavateljev in govori o uspehu: "Smejati se pogosto in mnogo, doseči spoštovanje inteligentnih ljudi in pozornost otrok, zaslužiti odobravanje poštenih kritikov in potrpeti izdajo lažnih prijateljev, ceniti lepoto, najti kar je v drugih najlepšega, zapustiti svet malo boljšega - pa naj bo to zdrav otrok, obdelana krpa zemlje, ali pa poglobljeni medčloveški odnosi. Vedeti, da je vsaj eno življenje zadihalo lažje, ker si živel... To je uspeh!" (Ralph Waldo Emerson)

4. In še deset blogov, ki jim poklanjam nagrado - brez dvoma pa si jo zaslužijo prav vsi kreativni blogi :

Čas za kreativnost

Liliputi

Roberta Sončnica

Čarovnička

Slovonske technobe

Mc Crafty

Marnino veselje

Male nore ideje

Hali

Drobtinice

Radi se imejte in veliko se smejte!

Majda

POMLAD

2011-04-04T22:35:00.003+02:00

Pomlad je končno pokukala tudi na mojo mizo. Perle za tole "cvetko" so že kar dolgo ležali v škatli, le nekako se nisem mogla nikoli odločiti, kako naj jo zložim. Ampak ob pravem času vse "sede" na svoje mesto. In tako je bilo tudi tokrat. In po naravnih zakonih nekatere stvari zorijo dlje časa, druge pa manj.

Uživajte v sončku. Menda nas bo ponovno pogledal izza oblakov že jutri popoldan!

Majda

PAVZA

2011-03-21T13:11:00.004+01:00

Tokrat sem si privoščila spet dolgo blogersko pavzo. Ne, ne, bloganja ne bom opustila, čeprav je še toliko drugih tako imenovanih socialnih medijev, ki dobesedno vlečejo vase in zahtevajo svoj čas.

In kaj vse je dogajalo v tem odmoru? Najprej pot na Poljsko - končno zaključen dvoletni projekt. Saj je minilo zelo hitro, ampak predvsem na koncu je veliko enega dela in podrobnosti za zaključit! In jaz nisem ravno človek za zaključevanje, če upoštevamo, da od zadnjega izpita v desetih, pardon, sedaj že enajstih letih, še nisem magistrirala. Morda je to izziv za katerega mojih prihodnjih življenj, kdo bi vedel. Že vmes in po vrnitvi s poti se je pojavila ena kriza v službi, ki je na srečo bila bolj ali manj enodnevna, meni pa še vedno od časa do časa naredi kepo v želodcu in prikrajša za kakšno uro spanja.

Sredi februarja smo se morali posloviti od naše babi. Smrt je ena tistih stvari, ki se vedno zgodi prekmalu, ne glede na starost ali prisotno bolezen. Pogrešamo jo. Vsi.

Sledila je Zalina škrlatinka in da jo je imel kdo čuvat, sem sama na hitro pridelala eno bakterijsko pljučnico. Tako za tri tedne bolniške, da sva se res dobro pozdravili.

Jasno, potem se povsod nabere kup dela in opravkov, ki te mirno počakajo in jih nihče drug ne postori. Po dveh tednih sem z delom v službi nekako splezala na zeleno vejo, medtem ko so doma stvari še vedno precej "na glavo".

In ja, spet je čas, a se zgodi kaj novega pod rokami. Za začetek je nastalo nekaj črk, zdaj pa me že vleče v nakit in priprave na Art Market. Tudi letos pridem, pa bo kar bo!

Imejte se lepo in naj vam ne nikoli ne zmanjka poguma, karkoli se boste odločili narediti, ali karkoli vas že doleti!

Majda

POLY REMAKE

2011-02-03T20:51:00.003+01:00

Zadnji koščki Klimtovih "klobasic" so kazali nevarne znake staranja in izsušitve. Preostala mi je le takojšnja poraba, katere rezultat so štirje obeski in dvoji uhani, ker pa je ostalo vzorčka z očesom še precej, sem z majhnim experimentom naredila "remake". Za začetek je nastal obesek in nastalo bo še kaj. Prstna, ogrlica, žlička....kdo ve?

Včasih bi si človek tudi zase želel takšne hitre preobrazbe. Sploh takrat, ko te delovni tempo kar ne spusti in zjutraj nesrečno opazuješ podočnjake v ogledalu, ki kljub prespanemu vikendu še vedno opozarjajo na utrujenost. No, sicer pa je jutr petek in nov, tokrat celo podaljšan vikend! Uživajte ga do zadnje minute, če so ga v službi privoščili tudi vam!

Majda

SAMOKRITIKA

2011-01-31T00:21:00.002+01:00

.....če bi bilo lahko bolje, bi najbrž tudi bilo.

Sama sebi sem velikokrat zelo strog sodnik in se seciram z razmišljanji: Če bi tukaj malo drugače... Oh, kako se je pa tule poly obrnil, a sem kakšen zrak not pustila?... Če bi dala malo svetlejšo (ali temnejšo), bi bila pa dobra in bi pričla do izraza. ....

Tega s moram odvadit in samo uživat v ustvarjanju, saj prav zaradi tega sem začela, ne?!?

Uživajte in se ne obremenjujete z nepopolnostmi. Nepopolnosti so del življenja in našega dela. In včasih male nerodnosti naredijo naše delo neponovljivo lepo.

Majda

COFFE TIME

2011-01-27T15:00:00.001+01:00

Preden se lotim sestavljanja novih vzorcev za pomlad in poletje sem hotela iz škatel spraviti zamolkle jesenske barve. Brez prave ideje sem se začela igrati z vzorčki in za začetek sta nastali dve ogrlici v barvah kave.

Nekaj že videnih vzorčkov je dobilo rdečo podlago in zažarelo nekoliko drugače:

Lepo se imejte!

Majda

ČRNO IN TOKRAT RES BELO

2011-01-24T23:42:00.000+01:00

Res imam rada barve in barvite vzorce. Rada pa ustvarjam tudi s preprosto črno in belo. Sploh črna je zame barva elegance. In vsi vzorci bele in črne so tako jasni in izraziti. Všeč mi je, ker se vidi vsak najdrobnejši detajl. Vidijo se vse posebnosti (tudi tiste napake zaradi katerih se jezim še nekaj časa...) in prehodi skozi sivine od črne k beli in nazaj.

Bela in črna sta zakon!

Katerokoli barvo ste izbrale danes, počutite se lepe in posebne!

Majda

LONDOMANIJA

2011-01-22T22:19:00.009+01:00

Ponovoletno potepanje Maje in Darje po Londonu je v meni zbudilo spomine na moj predbožični potep. Pa tudi obljubila sem, da vam pokažem utrinke s potepanja. Zgodnje jutranje ure mi niso po godu in na Brniku sem bila še vsa zaspana, v iskanju prve skodelice kave. Zato pa me je prihod v London malo po deseti prebudil v trenutku.

V hotelu se nismo niti namestili, odločili smo prtljago in hajd na prvo podzemno postajo. Prva točka ogleda je bil muzej Madame Tusauds. Žal mi je bilo, ker si nisem karte kupila prek spleta. Kakšna vrsta! Več kot polurno čakanje se je splačalo, saj nas je takoj na vhodu pričakoval - kdo drug kot Božiček!

Po druženju s slavnimi "voščenkami" smo nadaljevali ogled v St.Paul's Chatedral.....

....in njeni okolici.

Oglede smo zgodaj popoldan zaključili pri London Tower. Most z vso tehnologijo, ki kljub starosti še danes brezhibno deluje je res nekaj posebnega in vredno ogleda.

Nekateri so se zvečer odpravili gledat musical Mamma Mia, jaz pa sem jo mahnila V Blade Rubber Stamps. Razmeroma majhna trgovinica je zelo dobro založena. Seveda so v tem času povsod vladali novoletni motivi in pri nakupu le teh nisem pretiravala.

Sobotno jutro se je začelo spet z ogledi (ja, če greš na službeno ekskurzijo je to pač tako), ki pa smo jih zaključili v bori uri in se razbežali na vse konce.

Moja sobotna destinacija je bil Covent Garden z umetniško tržnico in vrsto malih trgovin s številnimi ljubkostmi, ki bi jih z lahkoto "posvojila" drugo za drugo.

Poulično dogajanje popestrijo različni umetniki.

Vse je pravljično okrašeno. Zdi se, da so celo resnobni angleži v tem obdobju bolj sproščeni, se veliko družijo in predsvem ogrmono nakupujejo. Trgovine pokajo po šivih od zeloženosti in obiskovalcev, ki so, po občutku sodeč radodarno segali v denarnice in kupovali presenečenja za svoje bližnje.

Sobotno popoldne sem preživela s sodelavkama v velikem šoping centru, kjer sem se mudila predvsem v knjigarnah.

Nedelja pa je bila spet posvečena kulturnemu razgledovanju. Ker smo vse skupne plane našega sindikalca dobro prečrtali že v soboto dopoldan, sem lahko sama pohajkovala okrog. Začela sem v Harodsu, nato pa od Hyde Parka nadaljevala peš do Buckinghamske palače.

Ravno se je menjala straža, ampak se je vse dogajalo predaleč za skromne zmogljivosti mojega starega fotkiča. Zato pa sem imela stražarje z viskomi kučmami priložnost "pritisniti" na svoji poti do Trafalgar Squara:

V ozadju se lepo vidi London Eye, ki ponoči osvetljuje še velik del svoje okolice.

Ker mi je ostalo še debele tri ure časa in je ob reki začelo precej pihati, sem jo ubrala še na Regent Street in Oxford Street, pokukala tu in tam v kakšno trgovino in nakupila nekaj malenkosti za svoje doma.

Ja, sem moram priti še kdaj!

Imejte ustrvarjalen zadnji januarski teden!

Majda

PRIČAKOVANJA

2010-12-29T23:11:00.006+01:00

December. Konec še enega leta. Kako hitro se je obrnilo! Zdi se mi, da se zemlja suče iz leta v leto hitreje in tudi nas priganja v vrtoglavo hitenje. Letošnji december sem za razliko od drugih let pričakovala z veseljem. Obetal se je (in zgodil) predpraznični London s kolegi iz službe (pa o tem drugič, ko dobim še nekaj fotk), sledilo je veliko dela preko običajnega delovnika, saj je bilo potrebno do "kolektivca" postoriti toooooliiiiko stvari.
Večere in del noči mi je popestrilo izpoljevanje zadnjih letošnjih naročil...

Končno je prišel tudi 24. in prosti dnevi. Petkovo popoldne smo preživeli ob postavljanju novoletne smrekice. Prav namenoma jo vedno postavimo šele za Božič. Tako je božini večer res nekaj posebnega in težko pričakovanega, tako kot mora biti.

Ponoči je po hiši razsajal Božiček, prinesel zaželjene in manj zaželjene stvarčice. Zato je bil božični dan "pošasten":

Morali smo porabiti ves material, ki je bil v kompletku za izdelavo pošati. Nastali sta dve strahotki, ena bolj ali manj po načrtu, mala rdeča pošat pa je kreacija naše štiriletnice, jaz sem samo ubogala in šivala.

Seveda smo že kupile nekaj termoflisa za rojstvo celega tropa pošastk, le polnilo moramo še nekje dobiti.

Kot bi rekel keks je tu sreda, dva dni pred koncem leta in pripravljamo darilca za jutrišnji obisk v Mariboru:

Dve dami bosta imeli odslej jutranjo kavo ali čajček bolj barvit!

Kooončnooo sem prišla tudi do novega fotoaparata. HVALA BOŽIČEK! Res je odličen, samo kup nastavitev, menuje in podmenujev mi dela še nekaj preglavic.

Veselim se že najdaljše noči, saj jo bom preživela v družbi družine in prijatljev, ki mi pomenijo največ.

Naj bo tudi vaše praznovanje nekaj posebnega. Leto, ki prihaja, pa naj bo sploh vaše najboljše doslej!

SREČNO 2011!

Majda

BELA JE .... RDEČA!

2010-12-06T21:59:00.000+01:00

Tale nestanovitnost Fimove bele me že malo jezi. Pri mešanju z drugimi barvami sicer ne pride do izraza, ampak takole me pa tisti roza odtenek prav moti. Neprijazno razkriva robove posameznega vzorčka, ki se sicer z gladenjem lepo zabrišejo. Ne pomaga ne čiščenje strojčka, ne brušenje, ne poliranje. Zadeva ostaja roza in pika.

Zelo intenzvno razmišljam, da po porabi zaloge zamenjam poli glino. Navdušuje me Kato, ki je cenovno sicer veliko dražji, ampak ima svoje kvalitete.

Zadnjič sem preskusila Studio Sculpey, ki sem ga dobila spomladi v Franciji. Zelo lepo se zgnete in ima satenast otip. Tudi videz po pečenju je mat, malo radirkast. Ampak ne mehak. Trdnost ima odlično. Brez problema prenese mešanje s Fimom.

Zdaj me mika, da sprobam še Pardo, ki mi ravno tako že od pomladi in istega dogodka leži v predalu. Mogoše si prej kupim še kakšen barvni ton...

Uživajte v decemberskem ustvarjanju!

Majda

BABE

2010-12-03T21:38:00.000+01:00

Najprej je nastal samo eden, iz bunke, ki je bila prevelika za ogrlico.

Potem pa me je zgrabilo. Seveda morajo biti barviti, razigrani in malo prismuknjeni.

Imeti morajo karakter....

... in lepo zaobljeno ritko.

Skupaj ali vsak zase prinašajo srečo.

Naj prinesejo bodočim lastnikom vsaj toliko veselja, kot so ga meni pri izdelavi!

Majda

BARVITI DECEMBER

2010-12-01T21:09:00.005+01:00

Belo ni belo.

Belo je rdeče,

belo je oranžno,

belo je rumeno,

kakor plamen sveče.

Belo ni belo.

Belo je zeleno,

belo je modro in vijolično

od sreče.

Pravijo, da se v beli skriva cela mavrica. Barvit december vsem!

Majda

P.S. Pesmica je "izposojena" z enega od pesniških portalov. Avtor ni naveden.

V DRUŽBI...

2010-11-11T14:39:00.005+01:00

...mi kava bolj prija.

Hecki so bolj smešni.

Filmi so zanimivejši.

Jutra so bolj nasmejana.

Dnevi so krajši in veliiikooo bolj pestri.

Pomlad bolj diši.

Poletja so zabavnejša.

Sončni zahodi so bolj barviti.

Skrbi se porazgubijo.

In ustvarjanje v družbi je pravi užitek.

Celo zime so bolj razigrane.

Jabolčni zavitek je slajši.

Skodelica čaja v družbi bolj pogreje.

Mavrica je bolj pisana.......

Privoščite si veliko druženja s tistimi, ki jih imate radi.

Majda

UŽITKI

2010-11-05T14:30:00.000+01:00

Dobra hrana je eden tistih užitkov, ki se mu redki z lahkoto uprejo. Sama nisem ean teh srečnežev. In se mi pošteno pozna, že vse življenje. Ne bom naštevala, koliko diet sem preskusila v življenju, ampak verjetno bi bil spisek tistih, ki jih nisem, precej krajši. Da ne govorim o tem, da sem doslej v življenju shujšala skupno že gotovo za dve svoji sedanji teži. In verjemite, moj "karakter" je kar precej težak.

Nekje pri odločitvah o ponovnem mučenju telesa in duše z novimi odpovedovanji mi jo je pošteno zagodel želodec. Tokrat se ne da. Vztrajno opozarja na svojo prisotnost. Ne vem, ali je to sindrom "after forty" ali kaj drugega, ampak očitno me je srečala pamet. Ne hujšam več!!!! Sploh ne. Nikoli in nikdar. Čeprav vem, da se zarečenega kruha največ poje, bom hujšala le, če bo to od mene zahteval zdravnik. Drugače pa je moj edini načrt zdrava prehrana in, kar bo verjetno najteže, v svojo dnevno rutino vključiti nekaj gibanja.

Čas je za spremembe, rabim le pogum in vztrajnost, da jih uresničim. In prav zato sem ob svojem portretu (prejšnja objava) narisala vilinksi simbol poguma.

Naj se zgodi pravljica! Nam vsem!

Majda

DOMAČE NALOGE

2010-10-30T19:29:00.009+02:00

Z domačimi nalogami sem bila skregana že v prvem razredu. Vsak dan mi je manjkala vsaj ena. In učiteljica se je tam nekje proti sredini leta že naveličala pisati podpise, ali pa je mogoče zmanjkalo beležke?

Kakorkoli že, tokrat zamujam z nalogo prvega tedna na brezplačini spletni delavnici Willowing friends. Avtorportret! Saj ne rečem, včasih narišem kakšen obrazek na željo mojih dveh hčera, večinoma pa smo pri muckih in kužkih in potem še v obratnem vrstnem redu. Sem pa prvič risala v tej tehniki, prvič uporabila gesso in akrilne barve... Packanje je sproščujoče, saj napake odpuščajo vse naslednje plasti nanešene barve. Nekaj težav pri prelivanju barv mi je povzročal tudi gesso, ki sem ga nanesla na obe strani. Na strani z obrazkom ga ne bi smela. No, vem za drugič. Jaaaaa, drugič definitivno bo. V zvezku je ogromno prostora.

Upam, da bo naslednji teden in odmor na delavnici Willowing dovolj dolg, da z pridem na red z drugo nalogo. Če ne pa takrat, ko bo čas in navdih!

Veliko dobrih navdihov in časa za ustvarjanje v tem podaljšanem vikendu vsem!

Majda

JEJ, MOLI, LJUBI

2010-10-12T14:51:00.004+02:00

Predvčerajšnjim je moja mama praznovala rojstni dan - osemdeseti. V razmišljanju, kaj ji pokloniti, sem se odločila, da ji izdelam rožni venec. Ta jo pravzaprav spremlja že vse življenje. V težkih časih ga je molila z novim upanjem za lepšo prihodnost, zdaj, ko to prihodnost pravzaprav živi, pa ga moli s hvaležnostjo tistih, ki so bili v življenju deležni velikega pomanjkanja in težkih preizkušenj.

Njeno mladost sta zaznamovali vojna in lakota. In kot da vse gorje ne bi bilo dovolj, ji je v rani mladosti umrl tudi oče. Njena mama se je s šestimi majhnimi otroki na skromni kmetiji le stežka prebijala. Živeli so "iz rok v usta" in ta usta so bila pogosto lačna. Trdna vera in molitev sta bili edina spodbuda in hkrati tolažba. Po vojni je bilo sicer nekoliko bolje, skupaj z brati in sestrami so zrasli in svoji materi veliko pomagali. Še vedno pa so živeli v revščini. Za šolo ni bilo denarja, poklica so se izučili le fantje, ki so jih vaški mojstri vzeli za vajence. Vojna je prekinila celo osnovno šolanje, ki ga moji mami ni bilo dano nikoli zaključiti. Kljub temu pa ji veselja do življenja in optimizma nikoli ni zmanjkalo. Verjetno je prav zaradi svojih življenjskih preizkušenj takšna, kot je. V bistrosti in razmiljnanju še vedno prekaša marsikoga z novejšo EMŠO številko.

Brata, sestro in mene je vzgajala z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Ja, tudi po riti smo jih kdaj dobili, pa mislim, da smo si vse brez izjeme zaslužili. Včasih si je gotovo želela, da bi nam lahko dala več materialnih dobrin, pa nam jeves čas pravzaprav dajala tisto, kar otrok za zdrav razvoj najbolj potrebuje - svojo stalno prisotnost in ljubezen.

Hvaležna sem ji za vse, kar mi je dala - za vso ljubezen, prebedene noči, vzgojo in vse naravne danosti, ki jih imam po njej. In ja, hvaležna sem ji tudi za molitev, saj sem prepričana da je marsikatera kroglica na rožnem vencu spolzela med njenimi prsti prav zame.

Upam, da bom v vseh življenjskih obdobjih, ki še sledijo, imela toliko energije kot ona. Energijo prisluhniti in tolažiti, se skupaj z nekom smejati in pomagati.

HVALA MAMI! In naj ti Bog nakloni še vrsto zdravih let!

Majda

P.S. "Jej, moli, ljubi" pa sem si ogledala z Majo in Darjo. Privoščite si ga tudi ve!

DESETKA

2010-09-28T21:36:00.020+02:00

Evo! Pa se je ponovilo. Moj tritedenski blogovski mrk, namreč. Ne samo, da nisem pisala, tudi ogledovala si nisem praktično nič. Nekje vmes me je zapustila tudi energija za ustvarjanje. Kar tako mimogrede. Brez posebnega razloga, če ne upoštevamo precej divjega tempa v službi in začetka novega šolskega leta.

V glavnem spet sem tu, izzvana (celo dvakrat), da vam zaupam 10 stvari, ki jih imam najrajši:

1. Mokre poljubčke mojih dveh princesk - še posebej zjutraj, ko sta tako dremavi, mehki in topli.

2. Prva jutranja kava- zadiši in me predrami čisto do konca. Ponavadi jo srebam počasi, pol dopoldneva in večkrat hladna pristane v umivalniku.

3. Sonce, poletje, morje - pa ne nujno v tem vrstnem redu. To je čas počitnic in dopustov, ljudje smo bolj sproščeni in optimistični. Toploto ponavadi pogrešam že v prvih jesenskih dneh.

4. Knjige - na dopustu sem za spremembo spet "pohrustala" nekaj leposlovja. Sicer med mojimi nakupi prevladujejo vseh sort ustvarjalne knjige in tiste, s pomočjo katerih skušam odkrivati vse skrivnosti življenja in reševati takšne in drugačne zagate, ki nam jih prinaša vsakdan.

5. Vrtnarjenje - čeprav do selitve v hišo nisem nikoli vrtnarila z navdušenjem, je to sedaj aktivnost, ki me sprošča. Še posebej, ker je vrt sedaj obvladljivih dimenzij. 6. Il Divo - njihovo glasbo navijem do konca, ko sem sama doma (zelo poredko torej). Zanesljivo vplivajo na hitrost pospravljanja in olajšajo druga domača opravila. 7. Dišeča kopel - to je obvezna sestavina, kadar grem na kakšno pot. Ko prispem v hotel, najprej preverim, ali je v kopalnici kopalna kad. Po dolgem dnevu si privoščim res dolgo kopel. Ko sem videti ko zgubana spužva, se osušim in v postelji berem, dokler mi knjiga ne prične padati na nos.
8. Udobne čevlje - ti so zakon. Kupiti jih moram takrat, ko jih vidim. In morajo mi biti všeč na prvi pogled. Morda zato nimam veliko čeljev. 9. Sladoled - najraje od Movenpicka. Pa tudi od Ljubljanskih mlekarn je odličen. Še posebej mi je všeč njihov sorbet. Njaaaamiiii!

in hhhmmmm, naj pomislim.....

10. Lepi svinčniki - ja, na lepe kulije in druga pisala sem mahnjena že odkar se spomnim. Pa jih ne zbiram. Le rada pišem, rišem in packam s kakovostnimi in lepimi pisali.

Evo, pa je desetka. Začeti je bilo težko, sedajle pa mi je že kar "zalaufalo" in bi lahko prišla na kakšnih petnajs. Pa pustimo to za kak drug izziv! Pojma pa nimam, kako naj zdaj pridem do spiska, tistih naslednjih, ki naj bi pisale o sebi.

No, če še niso bile na vrsti naj bodo to:

Petra (Živeti ustvarjalno)

Tina (Kreativne iskrice)

Renata (Malo ustvarjalno)

Roberta (Just me and my creations)

Jana (Ustvarjalne drobtinice)

Andreja (Brbončica)

Pa naj bo to dovolj za danes. V tem vremenu se imejte še posebej radi in naj vam bo toplo!

Majda

KROMPIR

2010-09-07T14:30:00.000+02:00

V soboto smo imeli na prizorišču Art Marketa krompir. Dobesedno! Breg je bil zapolnjen s stojnicami, namenjenimi udeležencem festivala praženega krompirja.

No, tudi nekateri izmed artmarketovcov so imeli krompir pri prodaji, tako da je spet vse za nekaj dobro!

Tokrat spet malo solzic - ta srečnih!
Majda

"KLIMTOMRZLICA"

2010-08-27T09:35:00.000+02:00

"Klimtomrzlica" pri meni še kar ne popusti. Še nekaj klobasic je za porabit in malo že grozijo z izsušitvijo. Zato sem nakombinirala spet dva obeska, še kakšen bo nastal v kompletu z uhani. Nastalo pa je tudi kar nekaj perl, ki bodo počasi dobile mesto v kateri od ogrlic. Tokrat sem nakombinirala dve, eno simetrično in eno asimetrično.

V živo si ju lahko ogledate tudi na Art Marketu na Bregu, kjer vas vsako soboto med 9.00 in 16.00 uro pričakuje približno 35 umetnikov s svojimi unikatnimi izdelki.

Držite pesti za sončno soboto!

Majda

PRIKRITO OČEM

2010-08-26T16:00:00.001+02:00

Včasih, ko me prsti in glava ne ubogajo pri ustvarjanju, pa bi vendarle nekaj delala za svojo mizo, pospravljam svoj ustvarjalni kotiček. No, ni več kotiček, je že kar velik kot, pol sobe pravzaprav, pa še v kakšni omari se skriva nekaj materialov. Tako sem iz svojih barvnih lončkov pobrala nekaj ostankov in zmešala nove odtenke, ostalo pa mi je tudi precej tiste sivo – rjave – nedoločene barve, ki se ji strokovno reče Fimo-kaka.
Pečenje osnov za zapestnice je bila tako rekoč logična posledica in prikrivanje nečedne vsebine pred pogledi s pisanimi vzorčki prav tako. Stranski učinek sedenja in gnetenja je pri meni velikokrat tudi ta, da mi misli odplavajo….
Preblisknilo me je, da smo ljudje včasih, kot te zapestnice. V sebi zadržujemo premnoge strahove, dileme, neprijetne dogodke, bridke spomine, neizjokane solze, prikrite slabe odnose in druge sestavine, ki barvajo našo dušo v temne odtenke neke neopredeljene barve. Vse to mojstrsko prikrivamo z veselimi nasmeški in šalami ter se vedemo, kot da je vse v najlepšem redu. Na zunaj vendar mora biti vse v redu!
Naj zapestnice ostanejo, kot so. Vam vsem pa želim, da blestite v veselih barvah tudi odznotraj!
Majda

THE END

2010-08-23T12:12:00.003+02:00

Neeeee, ne bom nehala ustvarjat! Samo mojega letošnjega dopusta je konec. Pa bi zmoga še eno tri-tedensko dozo! Tolažim se s tem, da bom tu in tam "ukradla" še kakšen dan.
Podopustniško razigrana in barvno razpoložena sem se ozirala tudi po idejah. Motiv je sposojen pri Frey Wille, barve pa so kar nekaj, kar je padlo ven iz mojih steklenih lončkov (namešala sem ostanke, ki jih po različnih barvah shranjujem v steklenih lončkih - rumene tone skupaj, rdeče skupaj itd.) Preden je nastalo kaj vrednega objave, sem videla, da sploh nisem edina, ki jo je prestižna serija nakita prepričala, da preskusi katero iz njene zakladnice idej. Klavdijo je navdihovala serija Heavenly Joy, medtem ko sem se jaz spet lotila "klobasanja". Nastala je cela ulica malih hišk, potem me je zaneslo še v "orinetalsko gradnjo".

Katera pa je vam bolj všeč?

Uživajte v zadnjih počitniških dneh!

Majda

INSPIRED BY...

2010-08-06T00:07:00.000+02:00

Veliki umetniki, kot je bil Gustav Klimt, so še vedno inspiracija za mnoge. Tokrat je bil "maestro" tudi moj navdih. Barve in vzorec sem obrnila nekoliko po svoje, tale Klimt se je očitno izgubil v Fimolandiji!

Nastala je serija štirih obeskov, ki so bili del ponudbe na moji stojnici. Medtem, ko sta okrogla že našla novi lastnici, preostala dva čakata na "pravo oko".

V eni od škatel pa doma čakajo na pravi navdih (in dodatke!) še perle, ki jih bom skombinirala.....no, najbrž bosta nastali dve ogrlici.

Joj, kako minevajo ti poletni dnevi. Prehitro! Se tudi vam zdi tako?

Topel pozdravček vsem!

Majda

OTROŠKE MODROSTI

2010-08-03T23:53:00.000+02:00

Otroci nas včasih res presenetijo s svojo modrostjo in izjavami. Tokrat brihtici nista moji hčeri, pač pa nedobudneži nakupovalk z Art Marketa.

Prva je bila mala deklica, ki si je nadvse želela eno od zapestnic s Kitty motivom. Mami ji je rekla, da sta potrošili že ves denar in da je ne moreta kupiti. "Potema pa morava nujno na bankomat!", je rekla malčica.

Druga zgodbica se je zgodila meter naprej pri Petri. Situacija precej podobna. Tokrat so bili z mamico trije dečki, ki so si ogledovali Petrine čudovite kure in škatlice. Ja, spet je bil mamičin izgovor, da nimajo več denarja. "Potem boš morala pa še veliko v službo hodit!" je pribil eden malih nedobudnežev.

Doživite tudi vi utrip Art Marketa! Obiščite nas na Bregu!

Majda

OKUSI SO RAZLIČNI

2010-07-30T23:16:00.000+02:00

Okusi so različni, na srečo! Tako lahko eksperimentiram z barvami in vzorci. In tako so lahko moje ogrlice pisane in živahne. Nekateri prisegajo na simetrijo, mene pa je v zadnjih tednih prepričala tudi asimetrija. Navdušuje me razporejanje perl na vrvico tako, brez posebnega reda. Ko mi ni treba šteti, popravljati, če kje nanizam perlo premalo ali preveč! Vse je del dizajna!

Da je prav vse lahko del dizajna, me je najbolj prepričala ena mojih nakupovalk na Bregu. Zelo originalno je nakombinirala tri otroške zapestnice v ogrlico, ki sem jo nato sestavila zanjo. Meni kaj takega še na misel ni padlo! Ona pa je bila silno ponosna na svoj nakup. Lahko je ponosna tudi nase, na svojo drugačnost in na svoj pogum, da je ni strah vztrajati pri tem.

Se mi zdi, da se vendarle vsi nekako bojimo štrleti iz povprečja, čeprav današnji čas na vsakem koraku zahteva prav to!

Ostanite posebni in edinstveni, ter pokažite to vsem!

Majda

POPOTNICE

2010-07-27T22:36:00.000+02:00

Moji dobri prijateljici (ne bo težko uganit, kateri dve) gresta konec meseca v London. Meni pot nekako ni bila usojena, čeprav smo jo načrtovale skupaj. Pravo babje pohajkovanje. Malo kulturnih ogledov, malo šopinga, veliko klepetanja ob dobri kavi, morda kakšen enodnevni izlet v okolico. Morda pa naslednje leto doživimo kaj podobnega drugo leto.

No, vse kaže, da bom letos tudi jaz videla London in celo doživela njegov predbožični utrip! Sicer bodo moji sopotniki sodelavci, pa vendarle. En dan bomo po programu pogledali nekaj zanimivosti in morda tudi katero od predstav, drugi dan pa bomo lahko preživeli kot se nam bo zdelo in sigurno se mi bo zdelo zaiti v kakšno hoby art trgovino.

V tem času pa potujejo tudi moje ogrlice. Z Art Marketa na Brega sta se dve napotili v sončno Kalifornijo, dve v Anglijo, ena v Nemčijo in še ena otroških zapestnic v Belgijo.

Srečno pot vsem, ki potujete v teh dneh!

Majda

P.S. Oba obeska sta nastala na delavnici Kim Cevender (Clay Corbieres, Francija, Marec 2010). Prvi ima dodatek embossing prahu, drugi je pobarvan z alkoholnimi tuši.

SOLZICE

2010-07-22T15:00:00.001+02:00

Včasih sestavljanje katerega od vzorcev zastavim nekoliko preveč na veliko. In potem ga nikakro ne morma porabiti, čeprav ga "tlačim" vsepovsod in ga uporabljam na vse sorte načine. Oranž-bela-turkiz-temno modra kombinacija pa je ena mojih najljubših in sem jo naredila sigurno že tretjič. Modra je itak moja barva, v kombinaciji z oranžno pa se mi zdi, da kar zasije. Iz ostankov klobasic so nastale solzice, iz njih pa trije kosi nakita - komplet obeska z uhani, ogrlica v kombianciji z buno in pa podobna v kombinaciji s perlami. Čakajo vas na Bregu.

Naj bo v vašem življenju čim manj solza, če pa že, naj bodo to le solze sreče!

Majda

ODKLOP

2010-07-18T22:10:00.002+02:00

Končno je prišla letošnja doza odklopa tudi zame. Tri tedne! Modrini naproti! V pričakovanju in odštevanju zadnjih ur na celini celo vročina ni več moteča (pa tudi ohladilo se je za stopinjo ali dve!).
V potovalko sem zbasala vso garderobo za moji čebelci in zase. Rolerji, barvice, fotoaparat, igračke, nekaj drugih malenkosti in kup knjig. Letos tudi zame. Računam na kakšno urico v prijazni senčki, ko bom lahko v miru brala, saj je tudi mlajša že tako samostojna, da me ne potrebuje več ves čas ob sebi.
Sicer ves čas nekaj prebiram, malo za službo, malo za poli, malo za vzgojo otrok in še kaj drugega bi se našlo. Ampak zares dobra knjiga...kdaj sem prebrala zadnjo? Tokrat sem oborožena s šestimi in s trdno voljo, da jih "požrem".
Vam sporočim, kako je šlo.
Uživajte v čofotanju, nabiranju školjk, v sončnih zahodih, barvanju kamnov, poslušanju čričkov, valovanju morja in v vsem tistem, v čemer pač uživate! Zadihajte v poletje s polnimi pljuči!
Majda

P.S. Oglica je lekcija Kim Cavender (Clay Corbieres, Francija, Marec 2010)

NAJBOLJŠI PAR

2010-07-08T14:30:00.000+02:00

Danes ima rojstni dan moja mladostna prijateljica. Na ta dan se je vedno spomnim, čeprav že leta ne vzdržujeva stikov. Fizična razdalja ni tista, ki bi naju ločevala, ločujejo naju povsem druge dimenzije!

Včasih pa sva neprestano tičali skupaj. Klepetali o vsem mogočem. Si zaupali vse male in velike skrivnosti. Delili sendvič ali sladoled, če je bilo potrebno. Skupaj pohajkovali, dopustovali, hujšali (in na žalost tudi redili), brali iste knjige in gledali iste filme. No, jaz sem jih pogledala mnogo mnogo manj, ona pa je najbrž še vedno pravi "movie-frik". Prav gotovo je poznala vsebino kakšnih 800 filmov in v videoteki, ki jo je imela, je filmske zgodbe kar stresala z rokava. Vsi so jo imeli radi - stari zaradi tega, ker jim je vedno znala svetovati pravi film, mladi pa zato, ker so ji lahko potožili o svojih prvih ljubezenskih težavah. Odprta, komunikativna in sončna oseba, ki so jo poznali vsi.

Ja, seveda sva se tudi sprli. Pošteno. Do konca in naprej! Kuhali mulo kak dan, maksimalno teden. Samo enkrat sva prekinili stike za več kot pol leta - no, in prišel je njen rojstni dan, poslala sem ji čestitko. Na koncu sva se nesporazumu in najini trmi pošteno nasmejali.

Moja selitev v Ljubljano je stike sicer nekoliko zredčila, še vedno pa sva bili zaupnici in zaveznici številka ena. Potem , ko sva si z Djem ustvarila družino, je to postalo moja prioriteta. Videli sva se mnogo manj. Povabila sem jo na obisk, in ji zagrozila, da ne pokličem in ne pridem, dokler nas ne obišče v hiši.

Teče šesto leto naše vselitve. Morda pride v sedmem?!? Ali pa morda le nisva bili najbolši par!

Uživajte v poletju in sončku!

Majda

P.S. Nakit je nastal na delavnici z Julie Picarello (Clay Corbieres, Marec 2010, Francija). Obesek je "stranski produkt" lekcije mokume gane, in se imenuje "lizard tail".

FIMOLANDIJA NA BREGU

2010-07-02T23:08:00.000+02:00

Prijava na Art Market nam je omogočala, da najamemo stalno stojnico oziroma, da najem rezerviramo in plačujemo sproti vsak mesec. Odločila sem se za drugo možnost, kar pomeni, da me ne boste našli vedno na istem mestu, pač pa se malo selim po Bregu gor in dol. V teh vročih dneh vedno upam na dvojno senco - zavetje, ki ga ponujajo ogromni senčniki in dodatno zaščito krošenj velikih kostanjev. Samo to v najtoplejših dneh resnično zaleže. In tako nas prvi žarki res ujamejo šele tam nekje proti četrti uri. Pretekla sobota je bila vremensko pravzaprav idealna, ni bilo prevroče, pa tudi padalo ni.
Večina si je s prazničnim petkom vzela podaljšan vikend .In ker ravno ni bilo takega navala, kot je bil na sprejemu slovenskih nogometašev na "Prešercu", sem si vzela nekaj časa za dva kratka obhoda po stojnicah. Nekatere od njih izstopajo, so nekaj posebnega, vidne od daleč. Ne vem, če imajo zaradi tega kaj boljši obisk, ampak odločila sem se, da se tudi sama bolj potrudim. Nekaj bo treba spremeniti! Ideje za spremembe so že nekaj časa v glavi, zdaj pa moram svojega D-ja vklopit v realizacijo. Zdaj, ko ima stalno zaposlitev bo stvar najbrž težja, ampak si bo že moral vzeti čas! Tokrat bo prišla prav ena od njegovih čudežnih mašin, ki jo mooooraaaa imeti (ne vem, če ni še original zapakirana v škatli, tako nekako izpred treh let), ker reže v vse materiale in celo krivine lahko izrezuje. Vsaj tokrat bo prišla prav!
Na ogled postavljam sedanjo podobo stojnice, ko pa bodo končane izboljšave ......Tako, da me lažje najdete. Veselim se vašega obiska!
Če pa greste že na dopust, uživajte! Maksimalno!
Majda

BREG

2010-06-30T14:30:00.001+02:00

Pogled na datum mojega zadnjega bloganja me ni prav nič razveselil. Vse obljube (sami sebi) o eni objavi tedensko so šle rakom žvižgat! Nič se ne bom opravičevala v stilu, ni bilo časa, preveč dela, služba, družba, morala sem še..... Saj je bilo vsega po malo res, res pa je tudi, da sem kakšen večer, ko bi lahko sedla za računalnik, šla enostavno spat. Ob devetih, "s kurami" - no, skupaj s svojima puncama.
Vendar pa je že skrajni čas, da napišem nekaj o Bregu in Art Marketu. Vsako soboto razstavljalci prebujamo prebivalce ob Ljubljanici z ropotom svojih vozičkov in klepetom ob postavljanju stojnic. Večina prodaja na Artu že vrsto let in med seboj se dobro poznajo. In dobro sprejemajo tudi nove obraze, katerih nas je letos kar nekaj. Pisana druščina vas vsako soboto med 9. in 16. uro pričakuje na novi lokaciji na Bregu:

Oznake za Art Market boste po Ljubljani iskali zaman. Organizatorji se niso še nič kaj potrudili, da bi potencilane obiskovalce obvestili o novem prostoru. Poleg tega pogled s Čevljarskega mostu na Breg zakriva gradbišče. Hrup in dim z njega dogajanju vsekakor nista v prid. Lahko bi pisala še o drugih neprijetnostih, ampak obrnimo se k svetlejši plati samega dogajanja.
Zame je vedno doživetje spoznati tistega, katerega blog ali spletno stran si ogledujem že nekaj časa, v živo. Tako sem spoznala Milico, ki dela čudovit srebrn nakit in vam je najbrž poznan; Petro, ki je najbrž najbolj prepoznavna po svojih malih črnih kamnitih ptičkih, ki krasijo slikice z duhovitimi napisi; "dišeči vili", ki sta na svoji stojnici ustvarili pravi vilinksi raj; Niko s čudovitim, kot dih lahkim porcelanom in parček iz Manitasa z unikatno poslikanimi torbami in čevlji (ko bom velika, si bom privoščila komplet!!!).
Spoznala sem tudi Dino, ki je tako kot jaz novinka in šiva super zadeve pod brandom Eko Look. Pri njej lahko najdete marsikaj zase in za svoje male dame.
Seveda bi lahko še naptevala. Pridite nas raje pogledat!
Pozdravček z Brega!
Majda

SAJ JE SAMO MOJE MNENJE...

2010-05-10T09:25:00.005+02:00

Velikokrat se nasmejem kakšni e-pošti z otroškimi komentarji in izjavami, ki krožijo med nami. Kako prisrčni so v svoji resnicoljubnosti, ko povedo vse direktno, brez olepševanja. Ko ne manipulirajo in se ne pretvarjajo, ko ničesar ne "zavijajo v papir", v čemer smo odrasli včasih pravi mojstri! In pogosto me spravita v smeh tudi moji babuški, s svojo nepostrednostjo, z včasih preodraslim razmišljanjem in drugič spet z nerodnim besednim izražanjem.

Včeraj me je "stuširala" Zoja. V času popoldanskega počitka naše male budilke Zale(v nedeljsko jutro nas je prebudila ob 6.30) sem se malo priklopila na web in brskala, medtem ko je Zoja brala knjigo.

Čisto sem padla v fotke, ko me zdrami glasek za hrbtom: "A ti je všeč?"

"Ja, a ni dobro?" odvrnem.

"Hmmmm. Saj je samo moje mnenje. Ampak se mi zdi, da tale gospa dela bolje od tebe!" se pritisne ob moje lice. Verjetno je izraz na mojem obrazu postal drugačen, ker je takoj nerodno pričela popravljati svojo izjavo:"No, pa saj ne toliko bolje, ampak drugače, no. Saj veš, kaj mislim. Se mi zdi, da se ta gospa veliko bolj potrudi!"

"Akhm." Je bilo vse, kar sem izustila. "Misliš, da bi se jaz morala bolj potruditi?" vprašam.

"Mislim, da znaš tudi bolje." me je z mojimi besedami (tako jo ponavadi spodbujam k lepemu pisanju) in poljubčkom na lice odpravila, ter se vrnila brat knjigo.

No, toliko, da veste. Znam tudi bolje, samo potrudit se moram!

Želim vam veliko lepih komentarjev o vašem ustvarjanju!

Majda

P.S. Na fotkah so "stranski produkti" lekcije s Carol B. Tokrat sem pokazala tudi ritko - pa saj vidite, s čim se hočem pohvalit!

PREDPOLETNI IZZIV

2010-05-01T01:27:00.005+02:00

Klavdijin izziv zaključujem dan prepozno, pravzaprav dva, ker je ura že skoraj dve ponoči. Pa kaj bi to! Dobra volja je najbolja in mislim, da sem jo vseeno pokazala.

Že od vsega začetka sem vedela, da bom morala iz izbranih bunkic izdelat nakit. Izbirala pa sem nekoliko nespametno:"Všeč!" "Malo manj všeč." "Všeč!" "O, moja!".... Po trenutnem navdihu mi je uspelo nabrati zbirko popolnoma različnih perl. Izziv, kako skombinirati nosljivo celoto, je bil kar precejšen.

Kako mi je uspelo, pa presodite same.

Nočko! Ja, in privoščite si kakšen prvomajski piknik.

Majda

V BARVI LJUBEZNI

2010-04-29T16:08:00.000+02:00

Pomladansko utrujenost ("after forty" sindroma še ne priznavam) preganjam tudi z brskanjem po svojem poli pokopališču. Delčki za tole ogrlico so kar nekaj časa ležali razsuti v njem. Bili so "stranski produkt", brez posebnega namena. Potem sem jih ob prvem preblisku "zdaj pa mora iz tega nekaj nastat" zložila v zip vrečico. Spokojno so ležali prav na vrhu bolj in manj uspelih poskusov, čakali na pomladno prebujenje in me nagajivo zbadali v oči vso zimo. Vsakič, ko sem prišla mimo!

Pomlad in bližajoči se mesec ljubezni, maj, sta kot nalašč za rdečo! Preden je nastala na vrvici, je nastala na papirju. In sem ugotovila, da je risanje strašno fajn zadeva, še posebej, če dokončne ideje nimaš vnaprej oblikovane. In pri meni ideje konstantno niso vnaprej izdelane! Vse nastaja nekako sproti in zaupam, da se bo dobro kočalo.

Ne poznam psihologije, ampak najbrž ima kaj opraviti z mojo osebnostjo, karakterjem in nagnjenosti k temu, da včasih res stvari prepuščam naključju. In v splošnem zaupam, da se bo uredilo, kot je najbolj prav.

Zaupajmo v življenje, punce, najlepše nas šele čaka!

Majda

Anitin bonbonček

2010-04-29T09:00:00.006+02:00

Anitin bonbonček je tako sladek, da vam moram povedat o njem. Pa pohitite, sladka nas že 1. maja!
Anita's candy is soooooooo sweet! I just have to tell you about it! But hurry up, after May 1st you'll miss it!

GLAMOUR NATUR

2010-04-26T16:05:00.001+02:00

Rada imam pomlad. Narava se prebudi in dnevi postanejo daljši in toplejši. Zašumi v sosedovem čebelnjaku in po rožnih gredicah se začno sprehajati žuželke vseh vrst! Vse zazeleni in vzcveti. In končno je to čas, ko cele popoldneve lahko uživamo na svežem zraku.

Letos sem po enoletnem odmoru spet začela brskati po vrtu. Priznam - do priselitve v hišo tega nikoli nisem počela z veseljem. Sedaj pa mi lasten vrt in stik z zemljo pomenita kar precej.

Končno mi je uspelo vrt tudi zmanjšati na obvladljive dimenzije in mislim, da bom letos res uživala v njem.

Po letošnjem prvem brskanju sem opazila, da me vrtna opravila sproščajo na drug način kot poli glina. Medtem, ko poli vseeno zaposljuje sive celice do neke mere, je brskanje vrta totalni odklop. Meditacija. Ne moti me fizična utrujenost, ker postane glava čista in pripravljena na nove podvige.

V enem od večerov sem tako dokončala še izdelke, začete na naši prvi MaKriMa delavnici, na Majini lekciji natur glamurja, medtem ko so mi transferi, o katerih nam je govorila Kristina, še vedno uganka - prav vsi trije so se mi "sfižili". No, bo treba še poskusit!

Zdaj grem poskusit spravit skupaj še kakšno francosko lekcijo! Lepo se imejte!

Majda

VIDIMO SE NA ART MARKETU!

2010-04-22T14:13:00.004+02:00

V sobotnih dopoldnevih le redko zaidem v središče naše prestolnice. Če že, me privabi Art Market s svojo pisanostjo in razigranostjo izdelkov, ki se najdejo tam.

Ideja o tem, da bi na njem sodelovala tudi sama, se mi je "tenstala" v glavi že lani. Pa nisem zbrala dovolj poguma za prijavo. No, letos sem ga, še posebej po zelo lepi prvi sejemski izkušnji.

Zato me boste ob sončnih sobotah od 8. maja dalje med 10. in 16. uro našli na obrežju Ljubljanice!

Se vidimo!

Majda

CLAY CORBIERES - Lesson No.1

2010-04-21T09:06:00.004+02:00

V zadnjem času me kup opravkov sili v stalno hitenje, delo, delo in še enkrat delo. Volje za nočno ustvarjanje nekoliko zmanjkuje. Morda je to sindrom "after forty" ali pa pomladanska utrujenost, morda še kaj tretjega. Karkoli že je, upam da bo kmalu mimo. Tako brezvoljne sama sebe nisem vajena.

Uspelo mi je zaključiti nekaj kosov, med njimi tudi dve ogrlici naše prve lekcije na Clay Corbieres v marcu, kjer nas je Carol Blackburn popeljala skozi svet barv, kontrastov in poigravanja z valovitim rezilom. Pravzaprav sta nastali dve ogrlici, eno od njih dajem na ogled in komentar, druga čaka na navdih in predelavo, da bo bolj "všečna".

Zdaj pa na delo veselo! Imejte lep dan!

Majda

DRUGA V VRSTI

2010-04-16T23:17:00.001+02:00

Pridružila sem se Klavidjinemu izzivu in včeraj je do mene prispela škatlica. Spoznala sem Nežo, prav prijetno sva poklepetali. No, zdrava babja radovednost me je že na mestu najinega srečanja povlekla k ogledu sebine:

Ob takem številu, barvah, zanimivih oblikah in designu se človek težko "s prve" odloči, katerih osem izbrati. Izbrala sem jih zvečer, doma. To je tudi razlog, zakaj nisem že včeraj napisala te objave. Izbranke bom skušala porabiti v enem kosu nakita, brez kakšnih posebnih dodatkov. Kako mi bo uspelo, bomo videli vsi čez kakšen dan.

V škatlico je romalo mojih osem perl:

V posebno vrečkico pa sem priložila eno od perl, ki so mi ostale od swapanja na iz Polymer Play Days v Ilkestonu 2009:

Vsebino v kratkem predajam Dunji iz Kranja. Morda že jutri? No, če ne bom hitro zaključila tegale pisanja, bo to danes....

Nočko in sladko sanjajte!

Majda

NAJLEPŠI DAN

2010-04-11T22:56:00.014+02:00

Kateri je najlepši dan vašega življenja? Dan ki je popolnoma drugačen od vseh drugih in spreminja življenja? Dan, v katerem točno veste, da nič več ne bo tako, kot je bilo! Tak, ki bi ga z zlatimi črkami zapisali v veliko knjigo nepozabnih spominov! Tako za vsak slučaj, da tudi v katerem prihodnjih rodov ne utone v pozabo. Dan, o katerem boste veliko in strastno govorili s svojim najbližjim, prijatelji, otroci...
V mojem življenju je več takih dni - dni, ko od razburjenja in pričakovanja v želodcu čutiš, kot da v njem prhuta milijon metuljevih kril!

Brez zapisa si zapomnim datume, ko so se zgodili:

Recimo dan, ko sva se spoznala.....

...odšla na skupni dopust in se zaljubila do ušes....

...in sledila drug drugemu na vseh poteh.

Uživala v dolgih pogovorih, pohajkovanjih, drobnih pozornostih ....

....in se slednjič odločila, da pošljeva vabilo! Na najino poroko! Izdelala sem jih sama in eden od njih tiči v najinem poročnem albumu.

V njem so skrbno zložene fotografije, ovekovečeni dogodki, vredni spomina... Ko sva rekla DA!

Se prvič kot mož in žena poljubila....

...vpisala svoji imeni v debelo knjigo mladoporočencev.

Seveda poročna torta ni manjkala.

Šopek je ujela moževa sestrična Darja, moja priča. Nobena od deklet, ki so takrat lovila šopek danes še ni poročena, tudi ona ne. Morda zato, ker je bil moder?

Poročna darila so vedno zanimiva. Na srečo so uvedli "poročne knjige", da mladoporočenci ne dobivajo več po treh enakih mikserjev.

To je tudi dan, ko je ob tebi zbrana družina...

.....in pravi prijatelji, ki ne glede na življenjsko prelomnico ostajajo s stabo za vedno!

Slavnostni dan se konča v plesu in pisani zabavi, vsi poplesavajo v ritmu najljubših melodij.

SREČNO IN DOLGO SKUPNO ŽIVLJENJE MLADOPOROČENCEMA, ki bosta svoje spomine pisala v to knjigo!

P.S. Maja, hvala ti za vso pomoč pri izdelavi! Brez tvojih rok in vseh pripomočkov, ki jih skriva tvoj delovni kotiček, mi ne bi uspelo!

Majda

SWAPANJE (Clay Corbieres 2010)

2010-03-28T08:33:00.000+02:00

"Francoski swap pravilnik" je zahteval izdelavo ATCjev (Artistic Trading Cards). To je ena umetniških zvrsti, ki se v zadnjem času predvsem na zahodu širi z bliskovito naglico. Umetniško izražanje s pomočjo malih kartic, velikih tja do 8 x 10 cm postaja obsesija mnogih in niti mi se ji nismo mogli izogniti.

Pravila so zahtevala izdelavo kartic velikosti cca 4*6 cm. V te dimenzije se je odlično prilegal modelček čajnika, in tako so imeli moji ATCji pač obliko čajnika.

Se mi zdi, da vsi udeleženci policlay dogodkov kar malo nestrpno pričakujemo izmenjavo prinšenih umetnin in da prav uživamo v izmenjavi, saj imaš takrat res priložnost srečati in si pogledati v oči z vsemi. No, tokrat je bilo malo drugače. Francoska varianta swapa je bila izvedena tako, da smo ob prihodu vsi oddali svoje "pridelke", ki so jih nato organzatorji razvrstili v enako število zavitkov, kot je bilo število "swaparjev". Nekateri niso uspeli izdelati kartic za izmenjavo, morda jih kdo drug tudi ni želel....

Skratka, ob sobotnem kosilu nas je na odru pričakalo veliko število lepo zavitih paketkov. O, kartice, komaj čakam! Sama sebi sem bila hvaležna, da sem se potrudila in izdelala kartice, saj so tiste, ki jih niso, posebej poklicali in jim izročili paketke z nekoliko manj karticami. To pa bi bila blamaža! Ker nikogar nismo obmetavali z gnilimi jajci in paradajzi zaradi tega, so vsi preživeli in se skupaj znami "ta pridnimi" veselili paketkov.

Odpiram.....

.....tele lepotce!

Iz slovenske zasedbe:

Opedenani u nulo:

Malo funky:

In ostali svet:

Tako imam spet lep spomin, malo zbirko različnih tehnik in množico inspiracij za naprej. Samo ne me vprašat, kateri je od katere! Podpisani so večinoma z inicialkami. Morda mi bodo punce na Flickru označile svoje ATCje!

Uživajte v sončni nedelji!

Majda

SPET DOMA...

2010-03-25T16:00:00.000+01:00

Naše pet dnevno potepanje je bilo kar malo prekratko. Zdržala bi še! Še bi se potepala po francoskem podeželju, še bi mačkala poli glino in predvsem bi sestavljala in sestavljala. Tako pa vedno prinesem domov vse v "razsutem stanju" in potem me jezi, ker ni in ni časa, da bi zadeve dobile končno podobo. No, priznam, tale dva dni tudi volje ni bilo nobene prave!

Z Jano in Kristino, ki sta odlična popotniška družba, smo se vrnile v ponedeljek, pozno zvečer. V jutro so me prebudili mokri poljubčki mojih dveh princesk, stikanje po kovčku in zadostna zaloga smeha, da me je držala pokonci do prihoda v službo. Welocome back to reality! Miljavžent opravkov, neodgovorjenih mailov, top nujnosti za oddelat. No, čas je kar zletel mimo!

Razvedril me je še popoldanski obisk Maje - čvek z njo je vedno balzam za mojo dušico! Potopili sva se v ATCje in seveda v zbirko mojih novih umetnin.

In še nekaj utrinkov:

Naše inštruktorice Bettina, Christine, Kim, Judy, Julie, Carol in organizatorka Kylee

Fotkica s Kim - zelo zabavna ženska, predvsem pa umetnica s slogom!

Fotkica z Julie - velika umetnica v "majhni pakungi" - topla ženska z velikim srcem, ki je z nami delila celo svoj "top secret recepy" za mix gline, ki jo meša takorekoč povsod in zaradi česar so njeni izdelki tako zelo posebni

Seveda sem se morala fotkat tudi z Judy - ona je edenod razlogov mojega potovanja na Clay Corbieres

Jana me je ujela pri uživanju na Kimini lekciji....

In še utrinek iz Carcasona, mesta trdnjave, kjer smo se ustavile na poti domov.

Vse drugo sledi, obljubim, da v kratkem.

Uživajte v dnevu!

Majda

MLADA DAMA

2010-03-18T18:19:00.001+01:00

Povabilo na rojstni dan "tik pred zdajci" je narekovalo izdelavo zvezka za mlado damo. Nekako mi je uspelo izdelati kar dve prvi strani. Ups! Jasno, da enakega paprija ni na zalogi. In smo kombinirali!

Tole je ena od obeh naslovnih platnic, druga pa čaka za drugo priložnost:

Pa naslovnica z notranje strani! Ker nimam hroščka, je napis izrezan na roko in mislim, da bo takih napisov še veliko.

Vsak lep zvezek mora imeti kazalo! Preskusila sem svojo novo "tag-štanco". In se prav dobro obnese.

No, zadnja notranja platnica je stvar pomanjkanja papirja in kombiniranja tistega, ki je pač pri roki.

In še zunanjost zadnje platnice!

Med špiralami mi je nekaj manjkalo, pa sem prilepila enega "svrlija".

VSE NAJBOLJŠE, HELENA!

Vam pa en lep pozdravček!

Majda

TEA TIME

2010-03-16T18:01:00.001+01:00

Dan D se nezadržno bliža. Samo še dvakrat spat, pa gremo! Nekaj stvari mi je uspelo napakirati že včeraj, danes pa sem v škatlo zložila še svoje ATCje. Maja mi je pred kratkim posodila izsekovalce v obliki čajnika, ki so prišli zeeelooo prav. Sicer bi moji čajniki najbrž bolj sodili na angleško podeželje, kamor smo zahajale v preteklih dveh letih. No, menda tudi Francozi spijejo kakšno skodelico čaja, ne?
Tokrat je bila izdelava zelo enostavna - na plahtico "kake" sem navaljala različne barve, nalepila vzorčke iz klobasic v zalogi in vse skupaj temeljito povaljala prek peki papirja. Sledilo je izsekovanje, pečenje, barvanje robov s Krylonom in podpisovanje. V dveh večerih mi je uspelo skombinirat vseh 70 in še kakšnega za rezervo.
Lepo se imejte doma, tudi vi uživajte maksimalno!

POZOR, DELO NA .....

2010-03-12T14:15:00.004+01:00

Ne na cesti, na blogu! Kot vidite, sem uspela vse postavit na glavo in ne spedenat do konca. Tole nekončevanje stvari je moja šibka točka. Tokrat me je stisnil čas. Sem načrtovala eno fino preobrazbo svojega blogca, pa se mi je čisto zataknilo pri bannerju. Ne znam. Moram naštudirat. Menda obstaja še nek program, ki ga snameš z neta. Zdaja pa sem tudi pošteno jezna nase, ko sem se lotila "projekta" ravno v času, ko sem okupirana z drugimi zadevami.

Ne glede na trenutne zadrege pa imam velik razlog za veselje - le šestdni nas še loči do poti na Clay Corbieres v Franciji (Luc Sur Orbeau...se mi zdi, da sem prav zapisala). Uspelo mi je narediti tudi vseh 70 ATCjev (Artistic Trading Card) za Swap. Vzela sem si nekaj umetniške svobode in namesto klasične pravokotne oblike naredila....Vam pokažem tik pred odhodom!
Komaj čakam na odklop, na tri dni mečkanja polija, na klepetanje z drugimi poli-zasvojenkami, na nabiranje novih idej.... Super bo, pa tudi če "ošpičene prekle padajo"!

Ostanite tudi vi super!

Majda

DROBNE POZORNOSTI

2010-03-09T15:00:00.000+01:00

Pravzaprav sem tole objavo hotela napisati že včeraj, pa so me "notranji priganjalci" silili v vse drugačne aktivnosti. No, nič ne de, tudi kakšen dan kasneje še vedno dobro de drobcena pozornost. Lahko si jo priklikate tukaj. Kar tako, za lepši dan!

Predstavljene drobnarije pa bodo razveseljevale Zaline in Zojine učiteljice. Ob tem smo doma na hitro vzeli lekcijo "drobnih pozornosti", ki včasih več zaležejo, kot velika bleščeča darila. Če so le podarjene iz srca!

Seveda naša "mulka" tega sprva ni mogla verjeti in se je kujala nad blokci. "Nobeden ne bo prinesel blokcev, boš vidla!" In najbrž jih res ni, saj je bilo navdušenje ob prihodu iz šole izredno: "Mami, učiteljica je rekla, da sem prinesla najboljše darilo!".

Toliko o lekciji drobnih pozornosti. Naj se vam jih mnogo zgodi! Danes, jutri....vse dni!

Majda

PONOVNO "REMAKE"

2010-03-05T19:04:00.000+01:00

Tale "remake" je izzvala sodelavka Tina. Zaželela si je zvezek, kamor bo shranjevala vse sorte vstopnice, karte s svojih potovanj, pa še kaj si bo lahko zapisala. Iz krempljev pogube sva izbrskali velik špiralni blok, ki bo kot nalašč. Design Šolske košarkarske lige ji ni ustrezal in zvezek je kar klical po prenovi.

Voila! Nekaj papirja, lepila, časa in moje roke so zadevo uredili v zadovoljstvo uporabnice.

Moram pogledat, če se v službi valja še kaj, pri čemer bi lahko nadaljevali "vrnitev odpisanih".

Imejte lep dan!

Majda

SRČEVA KNJIGA

2010-03-03T21:12:00.013+01:00

Moja soseda, Majanca Dobnikar (desno):Pravijo, da uspešen človek v življenju zgradi dom, ima vsaj enega otroka in napiše knjigo. Če je temu verjeti, ne vem, vem pa, da je moja soseda tista, ki je vse to in še več v življeju dosegla.

Prav pred kratkim me je povabila na predstavitev svojega prvenca, svoje "srčeve knjige" z naslovom "Poti moje mladosti". Zakaj "srčeva knjiga"? Tako je naslovljen predgovor knjigi in poleg tega je gospa Marjanca ena redkih, ki v naši deželi še peče tradicionalni kruh v obliki pletenic. Njene pletenice imajo razno razne oblike, najbolj cenjena pa je prav oblika srca in teh je v svoji karieri napekla prek 600. Če bi bil njen kruh le za ogled, bi ga danes lahko našli na vseh koncih sveta, tako pa je ta dobrota verjetno končala tam, kjer mora - v lačnih ustih.

Midva z Deanom sva eno njenih src dobila na poroki in to je bil moj prvi stik z njenim delom. Kasneje smo se preselili v Podutik in kot sosedi sva se kar dobro spoznali. Gospo resnično občudujem. Zelo razgledana, topla, vedno pripravljena pomagati. Ima jih prek osemdeset, energije pa več kot marsikatera štiridesetletnica. Je ena tisti, ki rada deli svoje znanje. Prav to je naredila s svojo knjigo, pa tudi sicer je mnoge naučila peči svoje mojstrovine. Ena teh sem bila tudi sama. Opazovala sem jo, s kakšno ljubeznijo peče svoj kruh! Pozornost do vseh detajlov. Dovolj topel prostor, ogreta pečica, pripraviti okraske in bel prtič... Nato pa spretne roke že preletajo mehko testo, ki se voljno useda v prave oblike. Peče z ljubeznijo tistih, ki so bili v mladosti kruha večkrat lačni, kot siti!

Zanjo sem izdelala beležko - morda si vanjo zapiše zamisli za svojo naslednjo knjigo. Namenoma sem za dekor uporabila metulje. Saj spomini so kot metulji! Če jih ne ujameš pravi trenutek med vrstice, odprhutajo v pozabo.

Enako se zgodi z dobrimi zamislimi. Zato drage moje, pišimo, rišimo, blogajmo....pustimo za sabo sled!

Nočko!

Majda

IZ STAREGA V NOVO

2010-02-24T21:22:00.011+01:00

Vzgojena sem v duhu, da je uporabne stvari škoda zavreči. Ali jih spremeniti in uporabiti na nov način, ali pa jih komu podariti, ki jih potrebuje. To je načelo, ki se ga vsaj poskušam še vedno držati.

Mojster spreminjanja starega v novo je bila (in je še) moja mami. Ko sedaj razmišljam nazaj si ne morem kaj, da je ne bi občudovala. Ni šlo samo zato, da bi jo k iznajdljivosti silila suša v denarnici, v resnici je bila prava čarodejka za šivalnim strojem. Poleg takratnih dinarjev (petčlanska družina je živela le od očetovega zaslužka) je znala odlično obračati tudi blago. Iz očetove srajce, ki se je ogulila za ovratnikom in na manšetah je večkrat nastala kakšna otroška srajčka, iz starega plašča je ukrojila novo otroško jaknico, še tako majhne kose blaga je znala skombinirati in ukrojiti novo oblekico....In tovrstne ustvarjalnosti ji še danes, pri skoraj osemdesetih, ne zmanjka. Pred kratkim je izvedla zamisel o predelavi mojega plašča, ki sem ga v trenutnem navdihu in želji po eleganci kupila že pred leti, in morda le nekajkrat oblekla. Namesto, da bi ga v omari zglodali molji, ona ponosno nosi svojo novo jakno! Bravo mami!

Moja tokratna predelava se z njenimi ne more meriti. Novo oblekico sem namenila paru blokcev, ki sta se valjala na mizah sodelavk v službi in sta v originalu izgledala takole:

Po zaključeni preobleki sem prav vesela, da me je pri načrtovanju za predelavo omejeval črn rob na obeh straneh. Odločila sem se, da je tokrat manj lahko več in je dizajn zelo enostaven.

V začetku sem hotela odrezati tudi elastiko za svinčnike, pa me je k sreči želja hitro minila in sem kar v domačih zalogah našla ustrezne dopolnitve.

Zdaj oba blokca v novi preobleki čakata v predalu, da z njima koga presenetimo. Če ne prej, čez sedem let vse prav pride!

Želim vam lep preostanek tedna!

Majda

INSPIRED BY KLIMT

2010-02-21T11:59:00.005+01:00

Sploh se ne spomnim, kdaj sem zadnjič slikala na svilo. Najbrž pet ali celo kakšno leto več. In sem tudi že malo pozabila, kako zelo sem uživala v tem!
Tokrat me je k slikanju pritegnila potreba - brat ima rojstni dan in potrebujemo darilo. Kaj pokloniti? Najbrž moškemu, ki se vsak dan elegantno obleče za službo, še enka kravata ne bo odveč.
Pri svojem zadnjem pospravljanju ustvarjalnega kotička sem našla še nekaj neposlikanih svilenih izdelkov in zdaj so kot nalašč.
Inspiracija - Klimt. Barve - moje, žive. Tehnika - kontura. In prav to je tisto, kar mi je pri delu povzročalo veliko težav. Ne vem, ali je barva že preveč stara, ali pa sem malo izgubila občutek, koliko konture nanesti. Ko sem začela barvati, so se barve razlivale preko robov. Zadevo sem hotela "obesiti na klin" in iti zaviti eno veliko čokolado, pa sem iz firbca, kaj lahko naredim, vztrajala pri delu do konca. Nekako sem napake zamaskirala z zlato konturo, pa s tem, da sem določena polja pobarvala temneje, kot sem imela v načrtu. Ja, in ozadje je namesto srebrno sive sedaj črno, ki je učinkovito pokrila vse moje "grehe".

Zgornji del:

Osrednji del:

Spodnji del:

In celota, lepo zložena v škatlico.

Upam, da bo obdarovanec zadovoljen in predvsem, da jo bo kdaj pa kdaj le "postavil na ogled".

Imejte lepo nedeljo in dobro izkoristite sramežljive sončne žarke, ki kukako izza oblakov!

Majda

SPOKOJEN MIR

2010-02-17T08:11:00.004+01:00

Spokojen mir v dušo lega,

katera polnosti življenja se zaveda,

ga motri z ljubečimi očmi

in do poslednjega diha se daruje,

da le obvaruje

neomadeževano lepoto

vsega bivajočega,

ki mu je edini smoter ta,

da se napaja in oddaja hkrati iz tega,

kar se je vanj zapisalo neizbrisno

po roki Večnega Kreatorja...

(neznani avtor)

Zapis je posvečen materi moje dolgoletne prijateljice Irene, ki je včeraj preminila.

Žalostna sem.

Majda

PRIŠEL JE PUST LAČNIH UST

2010-02-10T13:36:00.006+01:00

Letošnje zime imam res že dovolj in upam, da je tista, da pust in kurenti odženejo zimo, resnična. Sem eden tistih zmrznežev, ki imajo zimsko idilo najraje skozi okno, pa še to v omejenih količinah. Današnji sonček me je po vrsti sivih, sneženih in turobnih dni, prav razveselil.

Včeraj zvečer sem pripravila še zadnje stvari za moji maškari. Po pregovarjanju in dogovarjanju bo Zoja princeska in Zala bo metuljček.

Medtem, ko druge verjetno pečete krofe, sem imela jaz čisto drugačno peko. Nekateri "mojih krofkov" niso več v domači zbirki in so že našli nove lastnice, drugi še čakajo, da bodo kateri po godu.

Naj vaši krofki uspejo vsaj tako, kot moji!

Pa veselega in nasmejanega pusta hrusta!

Majda

PRVE NE POZABIŠ NIKOLI

2010-02-03T19:15:00.014+01:00

Ne spomnim se svojega prvega šolskega dne, dobro pa se spomnim prvega razreda. Prijazne učiteljice, Cvetka ji je bilo ime. V družini sem "ta mala", "ta scrkljana". Mogoče sem imela prav zato idejo, da mi v prvem razredu ni treba delati domačih nalog. Beležka se je polnila s podpisi "Brez naloge pri slovenščini". Drugič spet: "Brez naloge pri SND." In tako dalje. Skoraj dan za dnem. Mama je kar malo obupovala nad mano. A včasih se mi je uspelo na katero od nalog spomniti ravno v trenutku, ko je bilo treba že v šolo. Postopek je bil potem vedno enak - hitro nakracat nalogo, potem ena mamina vzgojna čez rit, potem me je natovorila na svoje kolo (avta nikoli nikoli nismo imeli) in me odpeljala v šolo.

Ko danes razmišljam nazaj, verjetno le ni bilo vse v moji pozabljivosti, pač pa v tem, da se je bilo veliko zabavneje z mularijo poditi po ulici. Ne glede vse pripetije sem se v prvem razredu naučila vse, kar se je bilo potrebno naučiti in to za taprave ocene. In očito sem se naučila tudi to, da je za šolo pač potrebno delati naloge, saj mi v drugem ni manjkala prav nobenkrat (sem pa učiteljici pokazala jezik, ampak to je druga zgodba).

Tudi prva poli knjiga mi je dala svojo lekcijo. Pri naslednji vem, o katerih stvareh moram razmisliti še pred izdelavo. In da se platnica pri pečenju skrči in moram papir narezati na dimenzije po pečenju. In podobne neumnosti. Ne glede na to, da so njeni listi nekoliko skuštrani in ima še nekaj drugih nepopolnosti, mi je No1 simpatična in jo bom z veseljem uporabljala. Potem pa ji bom popisane liste zamenjala z novimi in tisti drugi bodo že prave dimenzije!

Še boj vesela in ponosna pa sem na nagrado, ki mi jo je namenila Maja Nikoli nisem razmišljala o tem, da bi bila lahko navdih naši "Polipapki", ki nas skoraj dnevno preseneča z novimi in novimi izdelki (le kako ji to uspe?) in je osvojila že toliko tehnik, kot jih jaz nimam niti volje sprobat. Ona sama in njen blog sta res vir življenjske modrosti, ustvarjalnosti in zakladnica idej! Pa še moja prijateljica je!!!

Kar malo težko mi je podeliti nagrado dalje, saj je kandidatk, ki me inspirirate, veliko. Mogoče je prav, da jo "spravimo še malo ven iz domačih logov":

1. Zu - simpatična Rusinja, ki živi v Angliji in reeeees obvlada millefiori. Njene vzorčke, perlice in nakit vedno rada pogledam. Odlične barvne kombinacije in zadeve dodelane do potankosti. Svoje znanje rada deli, saj večkrat objavi tutoriale kar na svojem blogu (Dear Zu! This is a reward for you. You and your blog are really inspiering for me!)

2. Majo sem spoznala pretekli vikend, njen blog pa občudujem že dlje časa. Njeni predpasniki in ostala drobna darilca so magija, ki si jo rada ogledujem. Obljubim, da se bom poboljšala tudi pri komentiranju - tu sem namreč prava lenoba.

3. Kitty je zelo zanimiva Slovonska technoba. Njen blog je inspiracija v vseh pogledih. Tu najdem praktično vse - od šivanke do slona, pa še dobre ideje za branje. In, ja, imam slabo vest, ker že od lani načrtujeva skupno kavo.

4. Renata mi poleg dobrih idej in izdelkov, ki so vedno paša za oči, pokaže tisto, česar je v meni zelo malo. Perfekcionizem! Mogoče zaradi tega, ker nisem obsedena s popolnostjo res malo lažje funkcioniram, ampak se večkrat znajdem v situacijah, ko bi mi nekaj te lastnosti zeeelooo prav prišlo.

5. Jana je ena tistih, ki jo poznam veliko krajši čas kot njen blog in mojstrovine njenih rok. Vendar pa bova sopotnici na poli workshop v Luc Sur Bleu. Verjamem, da se bova bolje spoznali, saj je gospodična zelo simpatična in se mi je že po prvem srečanju prikupila.

6. Jožin bloge je svojevrsten - najbrž mi je všeč ravno zato, ker na njem ne najdem samo polija. Ali samo papirja. Najdem vse o vsem in čudovite fotke. Razširja obzorja, budi nostalgijo, sporoča o vrednotah, za katere se je vredno potruditi.

7. Iris sem imela priložnost spoznati lani, na PolyPlayDays-ih. Redno spremljanje njenih objav mi je prišlo že kar v navado, saj poleg svojih kreacij objavlja množico povezav, kjer lahko najdete vsa poli čudesa, ki prihajajo izpod rok umetnikov z različnih koncev sveta (I am rewarding Iris for her beautifull blog, which is inspiration for me every time.)

Omeniti moram še dve, trenutno še "neblogerki" (pa ju priganjam, naj vendarle že začneta!!!), ki bi si nagrado definitivno zaslužili. Prva je Darja, super ženska, prijateljica in kreativka, ki veliko idej uresničuje s svojima hčerkama in jo prav zaradi tega zelo občudujem. Druga pa je Tereza, moja prva učiteljica, ki je odgovorna za mojo "poli-odvisnost" in ki z mano še vedno z veseljem deli ideje, izkušnje in nasvete.

Jutri je nov dan in z njim kup zanimivega branja na blogih. Ostanite polne energije in idej. In še naprej jih delite z nami!

Majda

ZIMA, ZIMA BELA...

2010-01-31T14:52:00.009+01:00

Letošnja zima nam jo pa gode! Spet je nasula snega do kolen. Snežinke so poplesavale v zraku že vse sobotno jutro in nič ni kazalo, da "bodo tam zgoraj kaj nehali s pometanjem". Vreme je bilo kot nalašč za ustvarjanje! Samo če se bodo udeleženke, ki so se nameravale udeležiti začetne delavnice Millefiori, prebile do nas. In so se, skoraj vse! Ponovno sem imela priložnost spoznati 8 prijetnih dam (res ne vem, kje so fantje?!?), med njimi tudi Majo iz Postojne, ki sem jo doslej poznala le z bloggerske scene. Dela čudovite predpasnike in še kup ostalih drobnarij, ki očarajo naš pogled in pobožajo dušo.
Dopoldne nam je kar prehitro minilo v izdelovanju osnovnih vzorčkov -roladice, očesca in rožice, ki smo jih kasneje uporabile za izdelavo simpatičnega kompletka obeska in uhanov. Upam, da bomo vsaj nekatere izdelke kmalu videle na kakšnem blogu, saj je mojemu aparatu ravno v pravem trenutku crknila baterija. In vsem se je potem res že mudilo...

Ne predstavljam si, kako bi nam delo potekalo brez "pašta mašin" ki sta mi jih ljubeznivo posodili Darja in Maja. Hvala punci, hvala za vajino prijateljstvo!

Zdaj pa pojdimo narest kakšnega snežaka! Uživajte v snegu!

Majda

P.S. Po barvah kompletka sodeč pa izgleda, da vendarle že pogrešam sonček in tople dneve. Kaj pa vi?

I AM BIND, BIND IT ALL!

2010-01-26T22:31:00.010+01:00

Po relativno dolgem in uspešnem upiranju je tudi mene zgrabilo. Papermania! Saj poznate tisto o zarečenem kruhu? Preteklo pomlad, ko sta Maja in Kristina v Angliji vneto nakupovali papirčke, štampiljke in trakove, sem sama prisegala, da "mene pa to ne bo potegnilo". Da je pa poli tisto edino pravo in da se je z njim mogoče kreativno izražati na tooooliiiikoooo načinov. Saj to je navsezadnje res in najbrž bi ostala samo pri fimanju, če mi ne bi Božiček prinesel pinkija , ki je res odlična stvar. Imela sem trden namen izdelovati samo poli-beležke, pa me je zaneslo. Zadevo je bilo treba hitro sprobat in to gre najhitreje s papirjem. Za prva dva poskusa nisem nič komplicirala in sem uporabila domače zaloge. Zdaj pa se na polici že šopiri nekaj "ta pravega" papirja in upam, da bom imela kmalu kaj več časa za izdelavo. Predvidene in nepredvidene obveznosti se kar kopičijo.

Prejšnji teden smo namreč imeli doma malo bolnico Zalo, ki je kašljala in kuhala kot za stavo. Ampak kakor hitro jo je sesulo, tako hitro se je tudi spet postavila na noge: Tile naši otročki so res mali čudeži, kar se tega tiče!

In potem so tu vsak četrtek plesne urice, pa še roditeljski za našo drugošolko. Med drugim smo imeli priložnost slišati predavanje o postavljanju meja našim nedobudnežem, nekaj o spodbujanju samozavesti in razvijanju pozitivne samopodobe. Nehote sem poleg svojih otrok skozi besede predavateljice ocenjevala tudi sebe. Rezultat? Po pokazateljih, ki izražajo samozavest in pozitivno samopodobo sem tam nekje v spodnji polovici. Tolažim se, da je slabšemu rezultatu najbrž kriva vzgoja naše generacije, ki ni bila najbolj naklonjena razvijanju teh dveh lastnosti :):):). Sicer pa, same brez predavanj dobro vemo, kako je s temi stvarimi, ne?!?

Ostanite zdrave v teh hladnih dneh in bodite samozavestne! Privoščite si vse najboljše in o sebi razmišljajte le pozitivno!

Lahko noč!

Majda

SKRITI ZAKLADI

2010-01-13T11:44:00.006+01:00

V dobrem letu sem se v službi že trikrat preselila - iz pisarne v pisarno, iz ene delovne funkcije na drugo... Tako sem spet pristala v 10. štuku WTCja, zopet so me "potunkali" v projekte, kar pomeni ogromno prebiranja različnih domačih in EU razpisov, še več pisanja (če seveda imaš idejo in pri nas jih je treba kar imet!) in potem, ko te slučajno nagradijo z odobritvijo prijave - velike količine dela.

No, moram priznati, da so mi mednarodni projekti všeč, saj pomenijo potovanja in obiskovanje novih krajev, ki jih drugače morda ne bi videla, vsekakor pa ne brezplačno. JUUUHU, gremo torej novim delovnim zmagam naproti!

Delovno okolje tistih, ki so pred mano gospodovali v določenem prostoru, skoraj po pravilu ostane zabasana z raznoraznimi "nujno potrebnimi" rečmi. Kot bi prišla v hrčkovo gnezdo - zaloga tega, zaloga onega..... Ker se podobno privlači, si sedaj deliva pisarno s sodelavko, ki je tudi malo alergična na skladiščenje. Sva daleč od sterilnosti, da ne bo pomote, ampak malo reda nama pa vseeno dobro dene.

Med skritimi zakladi najinih predhodnic so se valjali trije precej neugledni leseni kemijski svinčniki, ki so včeraj dobili novo podobo. Škoda, ker je minca tako kratka..... Za razkazovanje v mojem delovnem kotičku bodo pa vseeno v redu!

Lep teden vsem!

P.S. Še vedno je čas, da se mi pridružite na začetni delavnici Millefiori, ki bo 30. januarja 2010 med 10. in 13. uro!

JANUARSKO SLADKANJE

2010-01-07T09:25:00.003+01:00

S temi lepimi štampiljkicami nas bo 18. januarja posladkala Pink Gem. Pa rsečno vsem pri žrebu!

Majda

"NE MARAM ZELENJAVE!"

2010-01-05T22:20:00.006+01:00

Tako se zmrduje moja sedemletnica vsakič, ko v kateri od jedi opazi atomček zelenega, zdravega, mineralnega, vitaminskega. No, ta greh ji nekako odpuščam, ker ima rada sadje in ga poje zadovoljivo količino. Pa tudi kakšen pameten dodatek k prehrani se že najde, čeprav sem zagovornik tega, da naj zlasti otrok pridobi vse snovi za zdrav razvoj in rast iz hrane.

Ne mara niti zelene barve in ko sem ji pokazala rojstnodnevno darilo za Majo, je milostno pripomnila, da ji bo pa najbrž všeč. In res ji je bila. Ker je sama nisem uspela pofotografirati, mi je poslala fotke. Aranžma, različni zorni koti....tako kot ona zna!

Poleg lepih fotografij me je razveselila še njena nagrada.

Ker se na mnogih blogih, ki jih prebiram, tale cvetka že bohoti mi ne zamerite, če bom s svojim podeljevanjem pokulala tudi malo ven iz domačih logov:

Zaslužite si jo pa tako in tako vse, da ne bo pomote!

Nočko!

INVENTURA

2009-12-30T23:25:00.004+01:00

Ob iztekajočem se letu nimam navade secirati preteklih dogodkov in se spraševati, kje bi kaj lahko šlo bolje (ali slabše). Glede tega sem človek, ki gleda gozd in ne posameznih dreves v njem. Ne morem pa mimo tega, da vseeno pogledam, kakšno leto je za mano in seveda, da naskrivaj zapišem kakšno željo (ali obljubo) za naprej. Letošnje leto je bilo pravzaprav dobro - prineslo je marsikaj, za kar sem lahko hvaležna. Konec koncev imam vse, kar je resnično pomembno v življenju:

mojega Dja, ki naj ostane tak kot je (čeprav kot vsak od nas tudi on ni idealen prav v vseh trenutkih)

Zojo in Zalo, dve čudoviti mali zvezdici, ki polepšujeta vsak dan našega skupnega bivanja

vsi smo zdravi

imamo topel in varen dom

imamo dobre sosede, s katerimi se odlično razumemo

imam zaposlitev, ki mi je še vedno v izziv in nam vsem omogoča več kot le eksistenco

imam dobre prijatelje, s katerimi lahko podelim svoje strahove in skrbi, ki me razumejo, spodbujajo in podpirajo v odločitvah

imam Fimolandijo - svoj, precej dobro opremljen ustvarjalni kotiček in dovolj energije in idej za nočna ustvarjanja

imam veselje do življenja, raziskovanja novega in učenja

vsak dan imam veliko razlogov za zadovoljstvo in smeh, nove prložnosti, nove sanje, imam....

Še veliko je malenkosti, ki bi jih lahko naštevala.

In ne nazadnje imam vas vse. Bloggerke. Ki se bolj ali manj redno beremo in komentiramo. Vaše besede in spodbudni komentarji mi pomenijo oooooogrooomnooo in so samo še razlog več, da (kljub občasnim odmorom) moj blog živi naprej.

V PRIHAJAJOČEM LETU 2010 VA M ŽELIM VELIKO IZPOLNJENIH ŽELJA! VELIKO POGUMA IN MODROSTI ZA IZPELJAVO POMEMBNIH ODLOČITEV! VELIKO SMEHA, ISKRIC V OČEH, VELIKO URIC V KROGU NAJDRAŽJIH! VELIKO LEPIH KREACIJ IN ŠE VEČ ODLIČNIH IDEJ! ŽELIM VAM SREČE, ZDRAVJA, MIRU, USPEHOV IN OBILJA POLNO LETO 2010!

In lepo praznujte! Se beremo spet v dvatisočdeset!

MINLJIVOST

2009-12-04T22:44:00.004+01:00

Oh, kako hitro mine cas! Tudi vam? November me je cisto povozil - saj ne, da nisem nic fimala, ampak enostavno ni bilo pravega casa za objave (pa fotoaparat mi se vedno nagaja in nimam veselja objavljat porumenelih fotk).

Je ze december in in vsepovsod je ze cutiti prijetno prednovoletno vznemirjenje. Tudi v Barceloni, kjer sem ta trenutek in od koder vam pisem tale post. Ja, takole vam pisem namesto kartice! Obcudujem neminljive lepote mojstra arhitekture Gaudija. Carobno!

Tole ogledovanje je svetla plat sodelovanja v mednarodnih projektih. In ko ostane nekaj casa po izcrpavajocih sestankih, si ogledujem zgoraj naslikane bisercke!

Kaj vec pa, ko pridem domov! Pozdravcek vsem iz Barcelone!

Majda

P.S. Tale spanska tipkovnica mi je delala tezave, nikakor nisem nasla sumnikov! Bomo enkrat zdrzali brez stresic, ne?

OGNJENI KRST

2009-11-01T20:41:00.008+01:00

MaKriMa je za nami! Uspešno smo prestale ognjeni krst s prvim tridnevnim slovenskim poli-dogodkom. Zahvala gre vsem, ki ste nam zaupale in se nam v štirih popoldnevih, kolikor je navsezadnje trajala naša poli-delavnica, pridružile pri ustvarjanju nakita.

Ustvarjanje millefiori vzorčkov nas je že v prvem popoldnevu do vratu in še čez potopilo v barve. Izdelale smo cvetni vzorček po načinu, ki sem se ga naučila v Angliji od Iris Mishly, nadaljevale pa s pravljičnimi hiškami, katere sem na začetku občudovala pri svoji učiteljici Terezi in jih sedaj kar veliko uporabljam pri izdelavi otroškega nakita.

Za osnovo rožic smo izdelale dva "skinner blenda", jih prerezale na četrtine in skombinirale v nov vzorček - cvetni list. Po večkratnem rezanju in ponovnem sestavljanju (multipliciranju) smo dobile cvetni listek s prelivajočimi se barvnimi resicami. Moji vzorci so nastali takole:

In takšne so pravljične hiške, ki jih bom v kratkem porabila pri krašenju kozarčkov in otroškem nakitu:

Seveda sem se v naslednjih dneh morala pridružiti delavnicama Kristininih transferjev in Majinih zapestnic, vendar še nisem končala izdelkov.

Veseli pa me, da jih je uspelo končati vam, ki ste se delavnic udeležile in imam priložnost občudovati nov nakit po vaših blogih. Če se srečamo na kateri od ljubljanskih ulic ne boste več le obraz z interneta, čeprav bom vaša imena najbrž še velikokrat pomešala (hja, tukaj me spomin pušča na cedilu).

Prva MaKriMa me je obogatila za novo dragoceno izkušnjo poučevanja, še dragocenejših poznanstev in dve prekrasni darilci. Prvo mi je poklonila Kitty in ga bom v naslednjih mesecih veliko uporabljala, saj moram predelat veliko knjig (obljubila sem si, da končno že napišem tisto magistrsko):

Drugo darilce pa je novoletna čestitka, ki jo je narisala Renatina hči:

HVALA VSEM!

NI VSE ZLATO KAR SE SVETI

2009-10-23T21:49:00.007+02:00

V to prastaro ljudsko modrost me je prepričala "mamljiva" ponudba za nakup Bind it All orodja. Pri dveh malih damah, ki stresata risbice vsepovsod in bi radi imeli kakšne stvari lepo spete, bi bil ta pripomoček kot nalašč. Pa še jaz bi jima lahko kakšne spominske "Scrap Booke" naredila.....Mmmmm, naročimo Božičku!

Raziskujem različne ponudbe - SirStampalot za 84 EUR, Amazon za solidnih 50 EUR in ko sem se že vdala v usodo, da bom pač plačala nekoliko več, TrimCraftUk 34 EUR. Juhej! Pregledam pogoje, treba naročit minimalno tri mašince. Počekiram pri vseh možnih craft-odvisnicah, ki jih poznam, ali bi si katera to privoščila. Pet kandidatk, navsezadnje! Ampak oni pošiljajo po 3, 6, 9,...in s količino se cena nič ne zniža. Tolaži me to, da imajo v pogojih navedeno, da za pošiljke nad 200 EUR pošljejo brez stroškov dostave. Šok! Za Slovenijo, ki sploh ni na njihovi mailing listi, (ampak bi vseeno poslali, ker smo itak bivša Juga in imajo vse ostale države zvrščene v Zoni5) ta ugodnost sploh odpade. In ja, mimogrede, cene so navedene brez davka in pri njih je to 15%. Ko sem prišla do konca in videla znesek, vam lahko s prve roke povem, da me je zelo minilo pri njih karkoli naročat. V glavnem moram ponovno na lov za BIA Pink in vam sporočim, kje je cena najbolj ugodna.

Prav v nasprotno, se pravi, NI VSE TAKO SLABO, KOT JE VIDETI NA PRVI POGLED, pa me je prepričala tale ogrlica. Iz nekaj ostankov sem naredila "feathered lesson", ki smo se je lani naučile pri Carol. Surove perle so mi bile zelo všeč, pri pečenju pa so na moje veliko razočaranje potemnele. Nekaj časa sem jih prestavljala po mizi sem in tja. Potem pa sem z neke druge ogrlice, ki sem jo za 2 EUR kupila v Zlati Jami v Lesnini na Brdu, skombinirala nekaj zlatih dodatkov in barve so spet zaživele.

Še nekaj pisanih perlic vmes za popestritev...

... in malce posebno zapenjanje, pa jo lahko nosim!

Zdaj pa je skrajni čas, da vsem ki me berete rečem LAHKO NOČ!

Majda

V DEŽELI "DANDOBER"

2009-10-18T15:33:00.014+02:00

Vila Mila prihaja iz dežele Dandober. To je skrita deželica malih vil in vilincev "Dandoberčkov", kjer so vsi prijazni drug do drugega. Znajo se pogovarjati in poslušati. Ne poznajo laži, prevar in nevoščljivosti. Za denar jim je kaj malo mar, veliko bolj pa cenijo resnične življenjske vrednote. Sreča, ljubezen, prijaznost, toplina, pomoč sočloveku v stiski niso le besede, pač pa vsakdan, ki ga živijo. Skrbijo za naravo in le ta jim vrača z vsemi dobrinami, ki jih potrebujejo za življenje. Mali "Dandoberčki" znajo požgečkati sonce, da sije še bolj toplo in svetlo, znajo pobožati zvezde in luno, ki s svojo mehko svetlobo narede noč bolj prijazno. Znajo barvati cvetove vseh rastlin in se pogovarjati z živalmi. Umivajo se v jutranju rosi. Njihova krilca so stkana iz najtanjše pajčevine....

To je pravljica, ki nastaja v glavah dveh hrvaških umetnic, ena od njiju je Tereza, ki me je seznanila s prvimi skrivnostmi polimerne gline in millefiorija, druga pa je Janja, njena učiteljica. Občudujem ju, ker znata slediti svojim sanjam. Ker kljub stalni borbi s finančnimi težavami vztarajata na umetniški poti. Ker znata biti srečni z veliko manj, kot je dano mnogim. Ker znata vsak dan sproti v sebi poiskati tistega radovednega otroka, ki ju vodi k odkrivanju novega! Res držim pesti, da bi jima uspelo izdati otroško knjigo, katere prve ilustracije in tekst sem si imela priložnost ogledovati včeraj. Polni sta novih (in norih) idej in nedvomno imata talent, da uresničita vse!

Z Majo , Darjo in sodelavko Andrejo smo se namreč odpravile v Pulo na HandMadeFest - sejem, na katerem najdete le izdelke domače in umetne obrti, ter se na njem srečale s Terezo in Janjo. Naša prva pot je vodila na Terezino mini stojnico:

Stojnica vsako leto stoji poleg notranjega vodnjaka, ki spodbuja pozitivne energije in prijetna dogajanja na njej. Nedvomno je to najlepši prostorček sejma in vreden ogleda....spet naslednje leto!

Domov smo prišle bogatejše za doživetja prekrasnega sončnega dne in z zakladi izpod Terezinih in Janjinih rok - Dandoberčki (Dandobriči), zapestnicami in z mojo stekleničko.

Vila Mila že kraljuje na polici v mojem delovnem kotičku. V njej je skritih polno dobrih idej za ustvarjanje. Ne verjamete?

Pa lahko noč vsem skupaj!

SEJEM BIL JE ŽIV....

2009-10-06T10:18:00.004+02:00

Ljudje smo pač taki, da se radi vračamo domov, h koreninam. In mogoče je bila logična posledica, da sem se za svoj prvi sejemski nastop odločila prav za Mihaelov sejem v Mengšu. To je kraj mojega otroštva, je moj dom, na katerega me veže kup lepih spominov. In zdaj bo ta zbirka bogatejša še za eno prijetno izkušnjo!

V navdušenem praznenju zalog sem kar malo pozabila, da bi dogodek obelodanila na blogu, preden se je zgodil. In pa, v resnici mi je zmanjkovalo časa. Na voljo sem dobila mizo 2*0,7 metra in zdelo se mi je, da je to ogromno prostora, ki ga moram zapolniti. Pod mojimi rokami je nastajala množica pisanih ogrlic, obeskov, uhanov, zapestnic,.... In čakalo me je še kup drugih drobnih opravil! Cenik, stojala..., uf še drobiž moram zrihtat! Najblje, da si napišem seznam in vse pripravim po njem!

Petkovo popoldne in večer je minil v označevanju cen in pakiranju. Tam nekje ob dveh ponoči se mi zazdi, da imam vse pripravljeno. No, če bo kaj manjkalo, se bo pa kasneje pokazalo, ne! Malo me zdeluje trema - kako bo? Bo ljudem všeč moja ponudba? Kaj, če ne bo sploh nobenega zanimanja? Kaj če...?

Sobotno jutranje nebo prekrivajo oblaki. Pa ne da bo dež! Odpeljem se proti Mengšu in v nekaj minutah se vreme čudežno popravi. Lep dan bo! Postavim svojo mizo, prijazni organizatorji mi dodajo še eno. Še preden se dobro zavem, se sejem prične:

Majina Mišika in moja Nakitka se odlično obneseta, saj sta vidni že na daleč:

Obiskovalcev je bilo veliko. Moram priznat, da sem kar malo ponosna sama nase, ker sem zbrala pogum in "se postavila na ogled". Vsega tega mi seveda ne bi uspelo brez podpore družine in prijateljev, ki so me obiskali tudi na sejmu in mi delali družbo. Še posebej se zahvaljujem Darji, ki mi je pomagala pri prodaji, saj sem sobotno popoldne uživala na nečakovi poroki. Maja me je pocrkljala z nedeljsko juranjo kavico in mi delala družbo, njen J je imel takoj še nekaj idej za ureditev prodajnega prostora (izvedemo naslednjič), prišli so seveda tudi moji Dean, Zoja in Zala.... Skratka, sejem bil je živ in zabaven! In seveda se bom še kakšnega udeležila.

Zdaj pa moram izpolniti še obljubo, na katero sta me spomnili dve obiskovalki stojnice. Že od pomladi obljubljam izvedbo ZAČETNE DELAVNICE MILLEFIORI in res je čas, da se zgodi. Delavnica bo v SOBOTO, 24. OKTOBRA 2009, dopoldan. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na fimolandija@gmail.com.

Se vidimo!

POLIDNEVI MaKriMa

2009-09-14T09:03:00.001+02:00

Veliko je stvari, ki smo jih že naredile skupaj - šle na EuroClayCarnival, na PolyPlayDays, se vmes velikokrat srečevale za poly-čvek in seveda, najbrž je naravna posledica, da naredimo še svojo skupno delavnico za vse vas, ki se tako ali drugače ukvarjate s poly clayem.

Pred kratkim se je "rodila" MaKriMa, naša prva delavnica, ki jo namenjamo vsem ljubiteljicam in ljubiteljem oblikovanja polimerne gline. Trudile smo se ponuditi pestro vsebino in raznolike tehnike, kako pa nam je uspelo, boste povedali sami!

Maja nas bo naučila izdelave zapestnic brez ekstruderja, z uporabo tekstur in oljnih barv. Kristina nas bo popeljala v svet transferjev - po mojih izkušnjah je transferiranje muhasta stvar, ki zna skravžljati marsiketeri živček, če se je ne lotiš pravilno.

Če pa vam rožice niso več dovolj in bi si želele izdelati kaj bolj kompliciranega v tehniki Millefiori, pa bo moja delavnica za vas kot nalašč.

Za vse dodatne informacije in prijave sem vam na voljo na fimolandija@gmail.com. In pohitite, ker je število mest v skupini omejeno.

Lep ponedeljek vsem!

NINSIJIN BONBONČEK

2009-09-11T10:44:00.000+02:00

Na takšen siv petek se prileže sladkanje - NINSI je tista, ki poklanja sladkorček 23. septembra. Vsebina je skrivnost, ampak sliši se vseeno mamljivo,mmmmm.

NOVA KARIERA

2009-09-03T18:00:00.000+02:00

....rešitev za vse, ki iščete novo kariero!

In mimogrede še odgovor Maji, ki me sprašuje, kako tako lepo zagladim perlice. Takšen efekt sem doslej lahko dobila samo s Fimo Soft. Vzorčke, ki jih želim dat na perlico odrežem zelo na tanko (cca 0,5mm do 1mm), jih razmestim po oblikovani perli in nato je potrebno malo vztrajnosti - valjam med dlanmi, dokler robovi ne izginejo. Tak efekt lahko dobiš samo z mehkim polijem kot je Fimo Soft. Ostala dva, ki jih poznam - Fimo Classic in Kato Clay sta pretrda. Nimam pa nobenih izkušenj s Premo Clayem in s Cernitom - ta se sedaj prodaja v Prometeju. Sicer pa je isto kot povsod - vaja dela mojstra če mojster dela vajo. Veliko uspeha pri delu vsem, ki boste poskusile in lep konec tedna (danes je že "mali petek" ne?)!

IN THE NAVY

2009-09-01T22:15:00.001+02:00

Modrina me spremlja že od mladosti. Spomnim se, da so bile v otroštvu moja oblačila večinoma modra. Morda je bilo tu tudi nekaj praktičnih razlogov, saj sem s sosedovimi mulci zelo rada divjala za žogo, plezala po drevesih in zganjala še druge pobalinščine.

Vsekakor je modra še vedno moja priljubljena barva. Rada delam z vsemi njenimi odtenki. Sicer psihologi pravijo, da modra izžareva modrost in razvoj. Povezuje nebo in vodo ter nas vodi v razmišljanje, svobodo in globino. Poznamo jo tudi v vlogi avtoritete, čistoče ter zaščite. Menda je najbolj priljubljena med vsemi barvami in zlasti v finančnem svetu velja za znak odgovornoti in zanesljivosti (zato imajo skoraj vse borzne hiše moder logotip).

Moja tokratna modra je kombinacija z belo. Ne glede na pretežno rožast vzorec me spominja na mornarske obleke, ki jih lahko občudujemo na postavnih mladeničih v marsikaterem filmu. In se mi zdi ravno pravšnja za današnji dan - začnimo novo šolsko leto"modro".

MAVRIČNA SOBOTA IN NATKA

2009-08-30T21:49:00.005+02:00

Ja, za nekatere siva sobota je bila za nas (Maja, Kristina, Darja - skrajni čas je že, da začne s svojim blogom!!!) MAVRIČNA. Kljub temu, da je na momente lilo kot iz škafa. V vseh odtenkih nam jo je pobarval obisk sejma Creativ Salzburg. Vredno ogleda!!! Tu je res kaj videti! Tisoč idej na vsakem koraku! Harmonija barv, oblik in vzorcev. Prostorska dovršenost vsakega kotička razstavnih prostorov. Množica očarljivih detajlov, ki bi si jih vsak želel v svojem domu.

Vredno je iti kljub temu, da je fotografiranje prepovedano ter da brez firme in načrta, da na vsakem razstavne prostoru zapraviš 100 EUR, sploh ne moreš kaj dosti kupiti. Tudi v dvorani z nakitom je bilo precej podobno. Z redkimi izjemami, ki smo jih seveda vsaka po svoje izkoristile! Med nekaj novimi perlami, ki mi bodo služile kot teksture, je moja velika pridobitev Natka (nakitka), ki bo odslej držala ves moj nakit. Tako mi zjutraj pred službo ne bo treba več besno brskati po škatli za točno tistimi uhani ali ogrlico. Verjamem pa, da se bo zelo dobro obnesla tudi na bližajočem se Mihaelovem sejmu ali kakšni poli-dogodivščini, ki jih še načrtujem.

Sopotnice moje! Hvala vam za super družbo! Da me poslušate (in res tudi slišite), da me razumete in spodbujate. Hvala vam za vse! Ponovimo naslednje leto, a ne?

In ne nazadnje, pozdravček vsem, ki me po dolgem času berete! Ne, nisem imela tako dolgih počitnic. Samo delo in pa poletna vročina sta me zdelali, da praktično nisem imela kaj objaviti. Se vam v kratkem oddolžim za potrpežljivost. Hvala vsem za prijazne komentarje in spodbudo!

DOPUST - HOLIDAYS

2009-07-19T00:27:00.004+02:00

S tole belo rdečo kombinacijo se poslavljam. Za naslednje tri tedne. Oba z blogom bova na dopustu. Moram priznati, da sem letos na te dneve že težko čakala. Da se malo odklopim od vsakdanje rutine in hitenja. Da neberem nekaj sončnih žarkov na zalogo, za kakšen res turoben zimski dan....Da sanjarim, poiščem nove navdihe. In ne nazadnje, da smo malo skupaj. Družina. Umirjeno, brez priganjalcev, ki v nas kričijo, kaj vse je potrebno postoriti! Da si vzamemo čas za stvari, za katere si ga že dolgo nismo. In se imamo fajn!

Imejte se fajn tudi vi! Hvala, ker me spremljate in namenjate spodbudne komentarje. In upam, da se sredi avgusta spet najdemo na naših blogih! IMEJTE KRASNO, VROČE IN DOLGO POLETJE! Naj bo takšno, kot ste si ga že dolgo želeli! Se beremo!

This is my last post before holidays - I'll be on the sea site tomorrow, soaking my feet to the Adriatic sea. I am inviting you back to my blog in the middle of August. There will be a new post for you! Thanks to follow my blog and share with me your thoughts! Thanks to comment my work. Have a nice holiday and best summer ever!

IMAM NASLEDNICO - I HAVE FOLLOWER

2009-07-19T00:15:00.004+02:00

Vse kaže, da se bo polimeriziranje v naši družini še množilo in nadaljevalo. Tole je moja dve in pol leti stara Zala. Vedno, ko imam kakšno delo (danes je bilo to priprava prtljage za morje) je zelo pridna in je ves čas nekje okrog mene. Danes pa je nenadoma nastala tišina. Le kje je ta otrok?

Ona "fima"....

...skrbno izbira barve....

...jih tlači v modelčke....

....in po potrebi vse skupaj ponovi.

Kot vidite, je nad rezultati svojega dela navdušena.

REBEKA

2009-07-18T23:53:00.006+02:00

Spet je bilo na vrsti malo črkovanja, tokrat za prvorojenko moje bivše sodelavke. Ko je videla črke Tara mi je takoj naročila še nekaj podobnega za vrata prenovljene sobice svoje leto in pol stare Rebeke.

Tokrat sem se z izdelavo pošteno namučila. Saj veste, vse kar je nad 20 stopinj je za mečkanje Poly gline skorajda prevroče. Osnova so spet raznobarvni skinner blendi, ki jih dopolnjuje dekoracija. Rob sem pobarvala s srebrnim Krylonom, ki uspešno prikrije kakšno manjšo napakico.

Jutri odhajam na dopust in sem se prav veselila današnjega (zdajle že včerajšnjega, ker smo pet minut čez polnoč) srečanja in oddaje črk novi lastnici. No, vse je dobesedno odplaknil sobotni dež - odplaknil je tudi izgovor za to, zakaj se nista oglasili na obisk.

Pa drugič!

I made new sign for my ex-cooworker's doughter Rebeka. Hope she'll like letters and decoration on them. I used skinner blend for the background again and then decorate each letter with flowers and animals. I painted edges with silver Krylon. Hope they'll like my work!

FINISHED FROM POLYMER PLAY DAYS 3

2009-07-18T23:12:00.004+02:00

Uspelo mi je dokončati še zadnje izdelke z letošnjih Polymer Play Days, ki so se konec maja odvijali v Ilkestonu. Predzadnji je prišel na vrsto obesek z uhani po tehniki "Maniguette". Fotka je malce bleda, sicer je skinner blend narejen iz vijolične, bele in modre. Tehnika je zelo zanimiva, zahteva več pečenj izdelka in na koncu veeeeliiiiikoooo brušenja. Z različnimi gradacijami brusnega papirja. Hvaležna sem Silvy, ki nas je opozarjala na natančnost pri rezanju, predvsem pa pri vtiskovanju vzorčkov. Gobina je tu izrednega pomena, sicer se lahko zgodi, da pri brušenju odbrusite tudi del svojega dezena in s končnim izdelkom ne boste tako zadovoljni.

Kot zadnje sem dokončala še mica perle, ki smo jih delali z Alison. Na volo smo imeli le modro in zeleno barvo, zato smo na delavnici še toliko bolj vse občudovale bakreno-zlato-rjavo kombinacijo, ki je bila prikazana kot en od modelov. Pravzaprav je bila lekcija izdelava okroglih reliefnih perl, ki zaradi končne oblike dajejo posebne efekte lomljenja svetlobe na premnogih ploskvah, ki smo jih ustvarili z ovijanjem perl. Vse ostale perle in obesek, i sledi so stranski produkti, poleg prikazanega pa mi je uspelo izdelati še dva obeska, prstan in uhane - ti še niso dokončno skompletirani in vam jih pokažem kdaj drugič.

Poleg izdelkov mi bo na čudovit dogodek, s katerim sem si "zabelila" letošnji rojstni dan ostalo v spominu še kup zabavnih pripetljajev, novih prijateljev na vseh koncih sveta in pa želja, da se znova srečamo. Ostaja pa tudi skrb - skrb za našo Helen (organizatorko), ki ji zdravje spet hudo nagaja. Upam in verjamem na najbolje - da nas naslednje leto spet sprejme s svojim širokim nasmehom! Helen, mislimo nate!

I finaly finished all jewelry from Polymer Play Days in Ilkeston at the end of May. Last two lessons were "multilayering" with Silvy (Maniguette - France) and "Mica Effects" with Alison Gallant (England). I have a lot of reasons to remember this days - it was my birthday, I have few peaces of new jewelry and I have a lot of new friends.

It's really funny,when you see somebody that you know from internet, in person.

And we also have a big concern with Helen, our organizer. Her health is weak again and we all hope to the best for her. Helen, we all think of you!

DOKONČANO S PPD - FINISHED FROM POLYMER PLAY DAYS

2009-06-25T13:20:00.005+02:00

Nekaj dni sem nestrpno hodila okrog svoje delovne mize in si ogledovala nedokončane zadeve iz Anglije. Veliko dela v službi, zaključek šolskega leta naše prvošolke Zoje in zaključek naše "vrtičkarke" Zale so botrovali temu, da kakšnih 14 dni sploh nisem kaj dosti ustvarjala. Pa tudi, nekateri dnevi so bili res vroči (dobra tolažba)!

Gužva je minila in začela sem skončevati izdelke. Kaj naj najprej? ..... No, obesek iz "scrap lekcije" z Dannyjem je bil skoraj že skončan, zato sem ga obrusila, spolirala in opremila z buna vrvico. Šele obdelan res pride do izraza. Barve kar zasijejo in moram priznat, da je to eden mojih najbolj natančno izdelanih kosov. Definitivno je to tehnika, ki jo boste na moje blogu še videli.

Seveda se nisem mogla dolgo upirati Millefioriju iz Irisine lekcije. Vzorčke sem prilepila na podlago, jih povaljala preko peki paprja in nato izrezala ob različne oblike (uporabila sem kvadraten, pravokoten in srčast izsekovalec). Med dva vzorčasta delca sem skrila kroglico "scrapa" in oblikovala blazinaste perle (pillow beads) in nekaj obeskov. Ker pa ni bilo časa za dokončat čisto vse, sem se najprej lotila obeska, začetega na PPD. Nadela sem mu črtasto obrobo, ga zbrusila in spolirala, nato pa za dokončno opremo uporabila kar vijolično vrvico, ki sem jo kupila v BaedStoru v Nottinghamu. V bistvu sem naredila "multi-string", ki je enostaven in se mi zdi, da lepo dopolni sicer živahen obesek:

Uspelo mi je dokončati še "organic beads" ogrlico, ki smo jo delali z Natalijo. Tu sem se znašla v zagati. Ker v Angliji nisem bila tako sistematična, kot Maja, ampak sem se morala preskusit v izdelavi perl različnih oblik in barv, doma nikakor nisem uspela zložiti kombinacije, ki bi mi bila všeč. Zato sem izdelala nove organic perle, tokrat iz Fima. Izdelavo perl sem hudo poenostavila (z vsem spoštovanjem do originalne tehnike in njene avtorice) vendarle pa se mi zdi, da oblikovno ne zaostajajo za "pravilno" izdelanimi.

Potem je bilo na vrsti barvanje. Barve - interferenčne. Hotela sem jih kupiti v Angliji, nato pa sem jih v jezi, ker mi niso hoteli sprejeti bankovca za 50 funtov (kot da sem se jaz izmislila njihov denar), pustila na pultu v eni nottinghamskih craft trgovin. In mi je danes malo žal za svojo trmo, saj pri nas teh barv ni moč dobiti. Vendar sem na ta račun dobila svojo lekcijo o barvah, o tem da "interference colour" ni enako "iridescent colour". Pustila sem se prepričati trgovki v eni umetniških trgovin, ki mi je zagotovila, da je to eno in isto. "No, gospa pač ve", sem si mislila. PA NE VE!!! Ko sem barvala perle, je bil, jasno, efekt čisto drug. To se lepo vidi, če pogledate osrednjo perlo (bakrene barve) in druge perle. No, vendarle pa sem s končnim izdelkom in montažo zadovoljna, prave barve za svoje naslednje izdelke te vrste bom pa tudi nekje našla.

Na mizi me sedaj vabijo še nezmontirane perle z "Mica Shift" lekcije z Allison Gallant in pa nezmontiran obesek z "Multy-layering" lekcije s Silvy.

Sedaj pa se moja ta mlajša prebuja po dnevnem počitku in moram zaključiti. Hvala za branje, hvala za komentarje. Pa lep praznični dan vsem še naprej!

I FINISHED SOME PIECES FROM THREE LESSONS FROM POLYMER PLAY DAYS IN ENGLAND. iN NEXT FEW DAYS I'LL FINISH LAST TWO - MICA SHIFT BEADS AND MULTILAYERING PENDANT. THANS TO FOLLOWING ME! REGARDS TO ALL!

I WON!!!!

2009-06-25T13:02:00.004+02:00

Praznik že sam po sebi ni slaba zadeva. Kot vidite imam nekoliko časa za bloganje ter ogled mojih najljubših. Pogledala sem objave na blogih, ki jih spremljam in.....dobila sem Irisin "give away", del vzročka z ljubko junakinjo iz risank, Doro. Kakršenkoli košček že bo, en majhen slajcek gre v moojo skrinjico zakladov, iz preostanka pa bo nastal nakit za moji dve malčiki, Zojo in Zalo.

Vzorček sem si prislužila s postom na njenem blogu, kjer sem zapisala eno svojih boljših poly barvnih kombinacij. Naj jo zaupam vsem - barva je oranžna, uporabila sem jo na ogrlici "indijansko poletje". Mešam Fimo Classic in sicer en del 21 (pink, oziroma magenta), 32 delov 1 (rumena) in samo majhen kšček črne (četrtino dela od pink, morda še malo manj). Oglejte si, če vam je všeč in jo uporabite:

THANK YOU IRIS TO MAKE MY DAY WITH BEAUTIFULL DORA'S CANE. I AM GOING TO MAKE PENDANTS OR SOMETHING FOR MY DOUGHTERS, ZOJA AND ZALA. BUT A LITTLE PEACE IS GOING TO BE KEEPED IN MY TREASURE BOX FOR GOOD. THANK YOU AGAIN AND HOPE TO SEE YOU SOON!

MOJA PRVA

2009-06-08T22:41:00.000+02:00

Po Majini nedeljski hiperprodukciji izdelkov s Polymer Play Day's in po Kristininem prečudovitem obesku postavljam na ogled mojo prvo. Končala sem zapestnico, ker je doslej še nikoli nisem izdelovala in me je reeeees zanimal končni rezultat.

Zelo sem uživala v oblikovanju in iskanju popolne oblike (saj veste, popolnost je subjektivna zadeva). Donna Kato naredi obliko res perfektno in temu posveti največ časa in pozornosti. Pravi, da če narediš obliko super, imaš kasneje toliko manj dela in težav. Izdeluje zapestnice s tremi ali pa štirimi "valovi", oziroma zadebelitvami, ki jih krasi sicer z enostavnimi vzorci, ki pa dajejo maksimalen efekt.

Sama sem se odločila za tri kar se je izkazalo kot pamena odločitev za prvič. In pri oblikovanju sem bila res potrpežljiva, koraj tako kot Maja:

Za oblikovanje sem porabila veliko časa, saj je zapestnico potrebno opazovati z vseh možnih zornih kotov in jo popravljati v neko harmonično celoto. Naredila sem nekaj napak, ki jih pri naslednji izdelvi prav gotovo ne bom ponovila. Zadovoljna sem, ker sem poskusila narediti črtkaste spirale, ki na Donninih zapestnicah izgledajo tako megastično:

Še več efekta dajejo zapestnicam živobarvni vzorci, saj na črni podlagi kar zažarijo in dajejo poseben čar. Sama nisem imela nobene barve, ki bi šla k rdeči. Zato sem enostavno naredila skinner blend, ga zavila pol v eno in pol v drugo smer, da sem dobila dva različna efekta in prilepila odrezane delce na oblikovano površino.

Pred tole lekcijo sem imela namen kupit mega ekstruder. Pa vidim, da je vse kar zares potrebujem kakšna steklenica ali pa kozarec pravih dimenzij, ki mi bo služil kot podlaga za oblikovanje. Poskusila bom narediti še kakšno zapestnico iz Fima, da vidim, kako se obnese pri oblikovanju. Sporočim rezultat!

Zdaj pa je ura skoraj pol polnoči. Nočko vsem!

SPET DOMA...

2009-06-04T11:29:00.000+02:00

... … polna lepih vtisov, pozitivne energije in ustvarjalnih idej, ki sem jih mimogrede pobrala z izdelkov čudoviti ljudi, ki sem jih - nekatere od njih ponovno - srečala na Polymer Play Days. Zame so bili to dnevi predvsem prijetnih presenečenj in spoznanj. O ljudeh in o stvareh, o življenju nasploh. Res imam srečo, ker me je življenjska pot zanesla v policlay sceno. Tu se imam priložnost družiti s toliko kreativnimi, energičnimi, ljubeznivimi, toplimi in odprtimi ljudmi, ki so pripravljeni deliti vse svoje, z leti pridobljene izkušnje. Zato bom tokrat pisala o njih, prijateljih in znancih s polyscene, ki me vedno znova tako in drugače presenečajo.

MAJA IN KRISTINA, moji sopotnici - dve super mami, super ženski in super prijateljici. Polni idej in načrtov za vse mogoče, polni energije za uresničitev vsega, kar se v njunih glavah porodi. Maja me je presenetila z izredno orientacijo. Bila je naš GPS, ki nas je nezmotljivo pripeljal povsod, kamor smo želele. Kristina pa je prava enciklopedija znanja o pripomočkih za ustvarjanje in pozna seveda tudi "miljavžent" tehnik, kjer vse to uporablja. Obe pa sta me presenetili za rojstni dan še z vilinsko knjigico, v katero sta zapisali:"Kakšna sreča, da smo se našle!" Ja res je in verjamem, da bomo skupaj še marsikaj doživele.

DONNA Kato, umetnica, ki ji ni para - Njenim magičnim rokam in izdelkom se že lani nisem mogla načuditi. Letos pa me je presenetila, ko me je ob prihodu poklicala po imenu in me toplo objela. Le kako si je izmed vseh mogočih imen na vseh mogočih dogodkih, kjer poučuje, zapomnila prav moje ime? Glede na to, kakšen odnos ima do vseh svojih učencev bi rekla, da is najbrž zapomni prav vse. Res izredno!

NATALIJA IN DANIEL - ona je bila naša inštruktorica že lani. Občudujem jo, ker kljub bolezni živi polno življenje. Ustvarja, potuje, poučuje...Marsikdo na njenem mestu bi čepel doma in se smilil sam sebi. In na rojstni dan mi je poklonila eno svojih zapestnic. Danny jo pri vsem podpira in še več - pridružil se ji je kot inštruktor. Lani mi je deloval bolj mehanksi tip, ki je znal odlično očistiti "paštamašino". Letos pa je najbrž več nas, ki smo ga poznali od prej, presenetil svojimi ustvarjalnimi načini porabe ostankov polija. In kako uživa v poučevanju!

SILVY - Lani je bila udeleženka. Delovala mi je zelo zadržano, pač "ena zategnjena francozinja". Letos sem jo imela priložnost spoznati povsem drugačno - preprosto, toplo, odprto, komunikativno in ustvarjalno osebnost, s katero bi z lahkoto (in z veseljem) postala prijateljica.

IRYS (na fotografiji v sredini)- zaradi nje moj millefiori nikoli več ne bo takšen, kot je bil. Moje dosedanje "klobase" bodo pristale v sredini kakšne rožice, ki jih bom najbrž v naslednjih dneh naredila na metre. Fascinirala me je s toliko novimi načini kombiniranja in predvsem s kombinacijami barv. S svojim pogledom na polyclay je porušila vsa moja dosedanja pravila o kombiniranju barv in sestavljanju vzorcev. Že samo zaradi nje je bilo vredno se udeležiti PPDjev. Da, ne govorim o tem, da je kot osebnost očarljiva in zelo posebna.

In zadnja, pa vendarle na nek način najpomembnejša od vseh - HELLEN, naša organizatorka, ženska z železno voljo in neminljivim nasmehom. Posebna, samosvoja.... prava angležinja. Kriva za to, da smo že drugič v Ilkestonu, za katerega sicer sploh ne bi vedeli, da obstaja na zemljevidu, polimerizirali do onemoglosti. Na zadnji, naš poslovilni večer, sem dobila pravo rojstnodnevno zabavo, s torto in vsem, kar spada zraven. In ko sem slišala "happy birthday to you" iz kakšnih šestdesetih grl, mi je kar malo rosica padla na oči. Mislim, da je dogodek v resnici zakuhala Maja. Kakorkoli že, HVALA VSEM!

Lahko bi naštevala še. Pamela, Zulaykha, Olga, Irene, Marivi, Gloria.....Pa fantje, ki so lani le spremljali svoje drage pri polimeriziranuju, letos pa jih pri tem skorajda prekašajo! Toliko res posebnih ljudi, ki mi bodo za zmeraj ostali v spominu. IT WAS ONE OF MINE BEST BIRTHDAYS EVER!

MAJSKA VREČKA BONBONČKOV JE PRAZNA!

2009-06-04T10:24:00.000+02:00

Še čisto sem pod vtisom Polymer Play Day's (PPD) in vsega, kar se je dogajalo. Včeraj so mi sive celice v službi štrajkale, za vsako malenkost sem potrebovala noro dolgo časa. Ko da sem bila odsotna mesec in ne le pet dni!

Preden se lotim drugih prispevkov objavljam včerajšnjo nagrajenko. Obljubila sem žrebanje v sredo in vsaj nekaterih obljub se je potrebno držati. Torej, zadnji bonbonček potuje k........ Tanji, ki mi je zaželela:

"Naša starost ni odvisna od leta, ki je zapisana kot naše rojstno leto na osebni, ampak od počutja v našem srcu. Želim ti čim bolj mlado srce.Bodi lepo, Tanja"

Hvala Tanja, za komentar in lepe želje. Prosim, pošlji mi naslov na fimolandija@gmail.com, da ti pošljem sladkorček.

Vse otale, ki ste pridno komentirale in iz majske vrečke niste prejele nobenega bonbončka, pa se mi lahko oglasite in dobite eno mojih perl, ki sem jih naredila za "PPD Swap". Perla je pač taka, kot moje delo s polijem - NOČNA:

SAYONARA!

2009-05-28T09:29:00.000+02:00

Ravno toliko je še časa, da vam dam nekaj na ogled, preden odfrčim. Tole ogrlico sem poimenovala "Indijansko poletje". Tokrat na perle nalepljenih vzorcev nisem nič gladila, pač pa sem jih po tehniki Donne Kato pustila v "reliefnem stanju". Zanimivo odkritje so tudi male perlice v obliki "metuljčkov"-imajo jih v Antusu in Prometeju in se mi zdi, da izgledajo veliko lepše kot navadne. Pa definitivno morajo imeti "mat" izgled. Vse svetlikanje deluje zelo plastično in sploh ne paše na poli.

Težko pričakovani dan je končno tukaj. Ja, gremo. Komaj čakam Kristino in Majo. Sicer moram zjutraj še v službo, ampak to ne moti velikega duha. Včeraj sem pakirala kot nora. Najprej Zojo, ki odhaja v ponedeljek na tabor na Pokljuko - tega res nisem mogla prepustiti naključju (oziroma rokam mojega D-ja). Potem pa sem pakirala še sebe. Minimalka garderobe, vse orodje, beadsi za swap - vam jih pokažem v eni naslednjih objav- in vse skupaj v veeeeelikooo potovalko. Jasno, računam na malo šopinga po nottinghamskih craft shopih. Ko pridem iz službe, vtaknem v ruzak še nekaj malenkosti in gremo novim poly dogodivščinam naproti:

Reportaža sledi!Se beremo!

MAJSKO SLADKANJE 3

2009-05-26T08:46:00.000+02:00

Najprej zahvala vsem za komentarje. Resnično sem jih zelo vesela. Imam se za eno tistih ljudi, ki znajo sprejeti tudi konstruktivno kritiko, zato sem vesela vsega - pohval in tudi dobronamernih kritik, na osnovi katerih lahko kaj izboljšam.

Pri žrebanju ostajam pri starem načinu - sprintam vse komentarje, narežem listke in jih zložim, nato pa pomešam in izvlečem.....DIDI! Čestitke Didi. Sem vesela zate, ker si se res potrudila in dvakrat komentirala majske bonbončke v Fimolandiji.
Prvič: "Tudi jaz se pridružujem čestitkam za tvoj rojstni dan, pa da te pohvalim, kake lepe zadevice ti obvladaš, bodi fajn.."
In še drugič: "Joj, kaj naj naredim za tole fenomenalno ogrlico, upam, da mi tale sladkorček ne uide... lepo ustvarjanje še naprej ... topel pozdravček".
Pošlji mi svoj naslov na fimolandija@gmail.com in pošljem bonbonček!

Tako je ostal še zadnji "cukr" - ogrlica in uhani, s katerim se bo nekdo sladkal naslednjo sredo:

V pripravah na Anglijo ne vem, če bom v tem mesecu še kaj objavljala. Se beremo v juniju!

DRUGI BONBONČEK DOBI...

2009-05-18T22:01:00.000+02:00

...SUZY, ki mi zapisala:
"Še eno sladkanje na domačih blogih. Enkratni izdelki. Naj,naj pa mi je tisti finalni komplet."
Suzy, ni finalni komplet, vseeno pa upam, da boš obesek z veseljem nosila in da ti bo prav prišel. Prosim, javi mi naslov na fimolandija@gmail.com, da ti pošljem bonbonček.
Vrečka mojih majskih "candyjev" je torej še na pol polna (pesimisti bodo rekli, da je napol prazna!)! Naj vas spomnim, kaj je ostalo:
Obesek na "buni" s pripadajočim prstanom (25.maj) ....

... in ogrlica v modnih vijoličnih tonih s pripadajočimi uhani (žrebam v sredo, 3.6.)

Saj veste, kaj morate storiti! Nočko!

LE KDO SE SLADKO DRŽI?

2009-05-11T21:53:00.001+02:00

Današnji dan je bil naporen za vse, zlasti za Zalo in Zojo, ki sedaj že trdno spita. Sem mislila, da bomo žrebale skupaj, vem, da bi jima bilo v veselje. Ampak jutri je nov delovni dan, moji "žverci" pa res potrebujeta počitek.
Danes žrebam sama. Pa še printe komentarjev sem pozabila narest. Sem jezna na svojo pozabljivost! Izhod v sili - zapišem številke na listke in ........posladkala se bo K, ki mi je 7.maja zapisala:
"Hooo, še en majski bombonček! Tako lepih polizadevic se pa absoslonsko ne sme zamuditi. Nas je pa res veliko, ki praznujemo maja. Če si dvojček, boš na vrsti šele čez nekaj časa, na tisto prgišče čez okroglo pa ... jaz sem za tako prgišče pod, ampak kar se mene tiče, praznujem 28. rd in konec ;) Ne glede na to, koliko jih je, ti želim vse lepo in dobro tudi v naslednjem letu tvojega življenja. In čimveč prostega časa za poli! Tvoje polijanje mi je všeč, ker je pisano, veselo, zabavno in - natančno :)".
K, oglasi se mi na fimolandija@gmail.com, da ti pošljem zasluženo nagrado.

MAJSKO SLADKANJE

2009-05-06T21:00:00.001+02:00

Maj je mesec sladkanja v Fimolandiji. Kar zabeležite si v koledar, ker bo tako vsako leto! Kaj hočem, tudi meni leta dobesedno drvijo. Še posebej se tega zavedam ob Zoji in Zali. Sploh zadnje leto, ko imamo prvošolko, jeminilo s svetlobno hitrostjo. Še mesec šole in.... Verjet ne morem! No, pa pustimo to. Posvetimo se bonbončkom in kako jih nameravam podeliti.

Od danes dalje pa do konca maja bom za vsako desetletje svojega življenja podelila po en bonbonček (sicer je nekaj "drobiža" že čez štiri desetletja, ampak se mi sploh ne vidi, ne?).

No, ker sem zadnji ponedeljek v Angliji, bo zadnje žrebanje izjemoma v sredo (3.junija), ko se vrnem. Vaše komentarje bom natisnila, nato pa bosta Z&Z izžrebali nagrajenko/nagrajenca. Seveda se morate zato, da se boste sladkali, malce potruditi. Zapišite komentar mojemu "polimeriziranju", kakšna dobra rojstnodnevna želja ne bo odveč, rada imam tudi šale in lepe misli, skratka, bodite ustvarjalni! In prosim, na svojem blogu obvestite še druge o sladkarijah, ki so na voljo! Vsak torek bom objavila rezultat žrebanja. Vsak komentar bo enkrat uvrščen v žreb.

S prvim bonbončkom se bo nekdo posladkal v ponedeljek, 11.maja. Prstan je narejen iz polija, prilepljen na kovinski osnovi.

Drugi bonbonček bo našel lastnika v ponedeljek, 18. maja. Obesek je spet v celoti narejen iz polija. Skompletirala sem ga na "buna cord", pripne se s karabinsko sponko.

Tretji bonbonček, s katerim se bo nekdo sladkal 25. maja, je spet obešena na "buna", pripada pa mu še prstan na kovinski osnovi.

Finalist/ka se bo posladkal/a z oglico in pripadajočimi uhani po naši angleški avanturi, 3. junija. Ogrlica je dolga cca 45 cm, sponka pa je magnetna.

Jaz sem svoje napisala, na vrsti ste vi! Se blogamo!

BIRTHDAY CANDY
I have birthday in the end of May - good reason to sweeten my blog.
I prepared four give aways - one for each Monday in May (May 11th, May 18th and May 25th). Last candy will be given at June 3rd, right after my return from England (I'll participate in Polymer Play Days in Ilkestone).
You can win one of candies by writing comment under this post. And please - make an announcement about my candy on your blog and share goodies with your friends!

SAMO NA KRATKO...

2009-05-04T09:23:00.001+02:00

HVALA VSEM, ki me spremljate in namenjate vzpodbudne besede mojim "polimerizacijam". Nastalo je še kar nekaj stvari, ki niso objavljene. Jih bom pa uporabila za objave v kakšnem obdobju kreativnega mrtvila, ki me včasih popade.
In še odgovor Renati. Tokrat sem uporabila čisto navadno Ryherjevo elastiko, ki je sicer "več žilna", nisem pa čisto prepričana v njeno vzdržljivost. Zato jo bom zamenjala in uporabila tako, ki ima v sredi gumo, okrog pa je opletena z najlonskimi nitkami. Taka elastika je veliko močnejša in zdrži tudi res močno raztegovanje. Debela je cca 1mm in ima okrogel prerez. Če pa nagruntam še kaj drugega, pa vas vsekakor obvestim.
Se blogamo!

VRNITEV ODPISANIH

2009-05-01T19:41:00.000+02:00

Mene za razliko od Majinega Teja daje "rajzifiber" že cel mesec pred potovanjem, ne samo en dan prej. V navdušenju sem spet pregledovala svoje zavožene zadeve ter se pripravljala, da jih popolnoma in brezsrčno dokončno eliminiram. Da mi ne stojijo tam pred nosom in me opominjajo na nedokončano...

Potem pa me je pri tehle koščkih zgrabila nostalgija za lanskim EuroClayCarnivalom, za vsemi enkratnimi ljudmi, ki sem jih tam spoznala (in imam to srečo v življenju, da jih že konec maja spet srečam), za tremi nepozabnimi dnevi, ko smo predelovali poliglino na vse mogoče načine do onemoglosti in seveda na naše enkratne učiteljice - Donno, Natalijo, Carol, Cathy, Leslie, Sue, Judy in Alison, ki so res vse po vrsti čudovite osebe in umetnice, kakršna bi si želela biti tudi sama.

Skratka, delčki so se mi "zasmilili" in prešinila me je ideja, da lahko izkoristim njihovo obojestransko obdelavo. Na eni strani je Carolina lekcija "feathered cane", na drugi strani pa Judyina "concentrate canning". Med tema dvema obdelanima plastema, na robovih torej, je nič kaj ugledno ven kukal poli-kaka.

Koščkov nisem tako dolgo uporabila iz preprostega razloga - ni se mi dalo ukvarjati z zamudnim prekrivanjem robov z obarvanimi trakci, ki bi jih morala lepiti s tekočim polijem. Ampak, sedaj imam Krylona in stvar je bila jako enostavna. Pobarvala sem robove in nastala je na obeh straneh nosljiva zapestnica. Na eni strani zabavna in pisana, na drugi strani pa nekoliko elegantnejša.

Ugotvila sem še, da je nujno, da jo podrem in vsaj tisto enobarvno stran pobrusim in spoliram, ker bodo vzorčki tako res prišli do izraza. No, vseeno sem jo postavila na ogled.

Uživajte v prazničnem vikendu še naprej!

GOSPOD "SEKRETKO"

2009-04-21T13:55:00.000+02:00

Po principu "kovačeva kobila je vedno bosa" si tegale gospodiča, ki označuje mesto, kamor gre še cesar peš, nisem naredila zase. Nastal je v celoti včeraj zvečer, ko Zala začuda ni tako divje kašljala in je mirno odspala prve tri ure. Upala sem na najboljše, ko sem šla spat, ampak dragi moji, štela sem nočne akcije do 7, potem pa me je minilo. Zato danes nimam nobene energije in se že celo dopoldne nalivam s kofetom.

Tablica je v celoti iz polija. Tisto srebrno na wc školjki je srebrn listič, ki sem ga prilepila na plahtico polija in nato razvaljala na številko tanjše, da je list razpokal. Vse ostalo je več ali manj zmodelirano, malo sem bila inovativna, malo pa sem pokopirala Ronit Golan, ki ima s temi "toaletnimi" mojstrovinami več prakse. Kljub temu je bilo kar težko narest tega sedečega možica, predvsem so me mučili proporci. In ko je bil spečen, sem ugotovila, da revežu nisem nikamor obesila toaletnega papirja. Ko bi mu dala vsaj "cajteng" v roke....

Uživajte kljub dežju.