NI VSE ZLATO KAR SE SVETI

V to prastaro ljudsko modrost me je prepričala "mamljiva" ponudba za nakup Bind it All orodja. Pri dveh malih damah, ki stresata risbice vsepovsod in bi radi imeli kakšne stvari lepo spete, bi bil ta pripomoček kot nalašč. Pa še jaz bi jima lahko kakšne spominske "Scrap Booke" naredila.....Mmmmm, naročimo Božičku!

Raziskujem različne ponudbe - SirStampalot za 84 EUR, Amazon za solidnih 50 EUR in ko sem se že vdala v usodo, da bom pač plačala nekoliko več, TrimCraftUk 34 EUR. Juhej! Pregledam pogoje, treba naročit minimalno tri mašince. Počekiram pri vseh možnih craft-odvisnicah, ki jih poznam, ali bi si katera to privoščila. Pet kandidatk, navsezadnje! Ampak oni pošiljajo po 3, 6, 9,...in s količino se cena nič ne zniža. Tolaži me to, da imajo v pogojih navedeno, da za pošiljke nad 200 EUR pošljejo brez stroškov dostave. Šok! Za Slovenijo, ki sploh ni na njihovi mailing listi, (ampak bi vseeno poslali, ker smo itak bivša Juga in imajo vse ostale države zvrščene v Zoni5) ta ugodnost sploh odpade. In ja, mimogrede, cene so navedene brez davka in pri njih je to 15%. Ko sem prišla do konca in videla znesek, vam lahko s prve roke povem, da me je zelo minilo pri njih karkoli naročat. V glavnem moram ponovno na lov za BIA Pink in vam sporočim, kje je cena najbolj ugodna.

Prav v nasprotno, se pravi, NI VSE TAKO SLABO, KOT JE VIDETI NA PRVI POGLED, pa me je prepričala tale ogrlica. Iz nekaj ostankov sem naredila "feathered lesson", ki smo se je lani naučile pri Carol. Surove perle so mi bile zelo všeč, pri pečenju pa so na moje veliko razočaranje potemnele. Nekaj časa sem jih prestavljala po mizi sem in tja. Potem pa sem z neke druge ogrlice, ki sem jo za 2 EUR kupila v Zlati Jami v Lesnini na Brdu, skombinirala nekaj zlatih dodatkov in barve so spet zaživele.

Še nekaj pisanih perlic vmes za popestritev...

... in malce posebno zapenjanje, pa jo lahko nosim!

Zdaj pa je skrajni čas, da vsem ki me berete rečem LAHKO NOČ!

Majda

V DEŽELI "DANDOBER"

Vila Mila prihaja iz dežele Dandober. To je skrita deželica malih vil in vilincev "Dandoberčkov", kjer so vsi prijazni drug do drugega. Znajo se pogovarjati in poslušati. Ne poznajo laži, prevar in nevoščljivosti. Za denar jim je kaj malo mar, veliko bolj pa cenijo resnične življenjske vrednote. Sreča, ljubezen, prijaznost, toplina, pomoč sočloveku v stiski niso le besede, pač pa vsakdan, ki ga živijo. Skrbijo za naravo in le ta jim vrača z vsemi dobrinami, ki jih potrebujejo za življenje. Mali "Dandoberčki" znajo požgečkati sonce, da sije še bolj toplo in svetlo, znajo pobožati zvezde in luno, ki s svojo mehko svetlobo narede noč bolj prijazno. Znajo barvati cvetove vseh rastlin in se pogovarjati z živalmi. Umivajo se v jutranju rosi. Njihova krilca so stkana iz najtanjše pajčevine....

To je pravljica, ki nastaja v glavah dveh hrvaških umetnic, ena od njiju je Tereza, ki me je seznanila s prvimi skrivnostmi polimerne gline in millefiorija, druga pa je Janja, njena učiteljica. Občudujem ju, ker znata slediti svojim sanjam. Ker kljub stalni borbi s finančnimi težavami vztarajata na umetniški poti. Ker znata biti srečni z veliko manj, kot je dano mnogim. Ker znata vsak dan sproti v sebi poiskati tistega radovednega otroka, ki ju vodi k odkrivanju novega! Res držim pesti, da bi jima uspelo izdati otroško knjigo, katere prve ilustracije in tekst sem si imela priložnost ogledovati včeraj. Polni sta novih (in norih) idej in nedvomno imata talent, da uresničita vse!

Z Majo , Darjo in sodelavko Andrejo smo se namreč odpravile v Pulo na HandMadeFest - sejem, na katerem najdete le izdelke domače in umetne obrti, ter se na njem srečale s Terezo in Janjo. Naša prva pot je vodila na Terezino mini stojnico:

Stojnica vsako leto stoji poleg notranjega vodnjaka, ki spodbuja pozitivne energije in prijetna dogajanja na njej. Nedvomno je to najlepši prostorček sejma in vreden ogleda....spet naslednje leto!

Domov smo prišle bogatejše za doživetja prekrasnega sončnega dne in z zakladi izpod Terezinih in Janjinih rok - Dandoberčki (Dandobriči), zapestnicami in z mojo stekleničko.

Vila Mila že kraljuje na polici v mojem delovnem kotičku. V njej je skritih polno dobrih idej za ustvarjanje. Ne verjamete?

Pa lahko noč vsem skupaj!

SEJEM BIL JE ŽIV....

Ljudje smo pač taki, da se radi vračamo domov, h koreninam. In mogoče je bila logična posledica, da sem se za svoj prvi sejemski nastop odločila prav za Mihaelov sejem v Mengšu. To je kraj mojega otroštva, je moj dom, na katerega me veže kup lepih spominov. In zdaj bo ta zbirka bogatejša še za eno prijetno izkušnjo!

V navdušenem praznenju zalog sem kar malo pozabila, da bi dogodek obelodanila na blogu, preden se je zgodil. In pa, v resnici mi je zmanjkovalo časa. Na voljo sem dobila mizo 2*0,7 metra in zdelo se mi je, da je to ogromno prostora, ki ga moram zapolniti. Pod mojimi rokami je nastajala množica pisanih ogrlic, obeskov, uhanov, zapestnic,.... In čakalo me je še kup drugih drobnih opravil! Cenik, stojala..., uf še drobiž moram zrihtat! Najblje, da si napišem seznam in vse pripravim po njem!

Petkovo popoldne in večer je minil v označevanju cen in pakiranju. Tam nekje ob dveh ponoči se mi zazdi, da imam vse pripravljeno. No, če bo kaj manjkalo, se bo pa kasneje pokazalo, ne! Malo me zdeluje trema - kako bo? Bo ljudem všeč moja ponudba? Kaj, če ne bo sploh nobenega zanimanja? Kaj če...?

Sobotno jutranje nebo prekrivajo oblaki. Pa ne da bo dež! Odpeljem se proti Mengšu in v nekaj minutah se vreme čudežno popravi. Lep dan bo! Postavim svojo mizo, prijazni organizatorji mi dodajo še eno. Še preden se dobro zavem, se sejem prične:

Majina Mišika in moja Nakitka se odlično obneseta, saj sta vidni že na daleč:

Obiskovalcev je bilo veliko. Moram priznat, da sem kar malo ponosna sama nase, ker sem zbrala pogum in "se postavila na ogled". Vsega tega mi seveda ne bi uspelo brez podpore družine in prijateljev, ki so me obiskali tudi na sejmu in mi delali družbo. Še posebej se zahvaljujem Darji, ki mi je pomagala pri prodaji, saj sem sobotno popoldne uživala na nečakovi poroki. Maja me je pocrkljala z nedeljsko juranjo kavico in mi delala družbo, njen J je imel takoj še nekaj idej za ureditev prodajnega prostora (izvedemo naslednjič), prišli so seveda tudi moji Dean, Zoja in Zala.... Skratka, sejem bil je živ in zabaven! In seveda se bom še kakšnega udeležila.

Zdaj pa moram izpolniti še obljubo, na katero sta me spomnili dve obiskovalki stojnice. Že od pomladi obljubljam izvedbo ZAČETNE DELAVNICE MILLEFIORI in res je čas, da se zgodi. Delavnica bo v SOBOTO, 24. OKTOBRA 2009, dopoldan. Za vse dodatne informacije sem vam na voljo na fimolandija@gmail.com.

Se vidimo!