sreda, 25. februar 2009

PUST KRIVIH UST

Pust! Prav nostalgično sem se spomnila svojega otroštva in naših pustnih dni. Vse drugače kot danes. Navlekli smo nase tisto, kar se je našlo doma - od kakšne babice, tete, strica, očeta...Vse je prav prišlo. Kaj smo predelali po svoji meri in že smo se skupaj s prijatelji odpravili od hiše do hiše. Ljudje so z veseljem odpirali vrata malim maškaram, jim poklonili kakšen krof, pa sladkarijo, no ponekod so prihranili tudi nekaj drobiža in nam ga dali. In ja, maškare smo bili samo na pustni torek.

Danes je vse drugače. Vse poganja "komerciala". Začne se na pustno soboto - mi smojo izkoristili za rajanje v Festivalni dvorani. Medtem ko Zala ni bila nič navdušena nad maškeranjem, pa je Zoja zelo živala v lišpanju in preoblačenju. Cvetna vila! No, pa naj bo! Sama se je odločila, da uporabi plesno baletno krilce, ki ga je prinesel Božiček. Za izdelavo ostalih pripomočkov je letos malo zmanjkalo časa, pa tudi ena viroza me je čisto zdelala in nisem bila razpoložena za nočno delo. Tako smo kronico, krilca in čarobno paličico kar kupili.


V nedeljo je želela iti Zoja polsušat v City Damjano Golavšek, pa smo šli. Ker je v soboto ugotovila, da jo krilca ovirajo pri plesanju, se je odločila, da uporabi lanskoletno masko tigrčka. Ta je domače izdelave. Na rajf sem našila ušeska in jih oblekla v tigrasto blago. Nato sem naredila še telovnik in na ritki seveda ne manjka dolg tigrast rep.

Včeraj je naš mali tiger spet postal cvetna vila, ki se ji je pridružila majhna mucica Zala:


Je bilo prav smešno, ko sploh ni hotela oblečt krilca, dokler ni imela naslikanih brkov in smrčka. Menda je celo dopoldne rajala v vrtcu, popoldan pa se je razkazovala obema babicama, ki smo ju obiskali. Smo toliko pustovali, da je res že čas za pravo pomlad!

sreda, 18. februar 2009

KONČNO KONČANO

Sem sama sebi obljubila, da skončam lanski nakit z Euro Clay Carnivala 2008, še preden drugič odpotujem po novo poli znanje. No, uspelo mi je zaključiti večino zadev, tako da nekaj zgleda, nekaterih kosov pa najbrž ne bom skončala nikoli. Mi enostavno ne "potegnejo" v tem trenutku. Mogoče pa enkrat v prihodosti, kdo ve.

Prva lekcija z Natalijo Garcia de Lienz mi je dobro uspela. Delali smo votle obeske.



Obesek je pravzaprav sestavljen iz dveh polovic, notranjost je okrašena z vzorcem, ki se izdela po postopku "Mokume Gane". Izdelava zahteva nekaj potrpljenja in časa, saj se zadeva speče dvakrat. In pa, brez pravega orodja ne gre. Tam smo uporabljali "štoparje za vrata", medtem ko sem jaz pred kratkim v LeClercu kupila modelčke za praline, ki bodo odlično funkcionirali v ta namen. Všeč mi je, ker je veliko različnih oblik in tekstur, prav vsi bodo dobro služili. Mimogrede, ker je cena tam okrog 6 EUR sem si privoščila dva kompleta, da lahko obe polovici obeska pečem naenkrat:


Druga lekcija Carol Blackburn mi je prav tako pri srcu. Je odlična metoda porabe ostankov vse do zadnje mrvice. To je ravno tisto, kar mi je pri poliju všeč. Lekcijo najdete v njeni knjigi "Making Polymer Clay Beads" ali skoraj povsod na netu pod imenom "Feathered Cane". Njena knjiga je zakon, "must have" za vsako resno "polimanko" (oziroma "polimana"). Meni sta ratala dva lušna srčka, ki bosta sicer pristala v mojem arhivu, prav gotovo pa se bo kateri drugi na isti način narejen znašel tudi okrog vratu mojih dveh damic:

Kato Poly Clay, ki je bil na tečaju v uporabi, je zelo zelo trd. In če ni res na novo zgneten in dobro ogret, lahko poka. Pri nekaterih izdelkih nam je ta efekt morda všeč, medtem, ko spet druge lahko čisto pokvari. In to se mi je zgodilo pri "caleidoscop canningu" z Alison Gallant. Vzorec sem naredila lani, pričela uporabljati pa letos. In v vzorcu se je pojavila razpoka:


In zelo zabavna lekcija z Judy Belcher. Delali smo sicer enobarven vzorec. Ampak ko zmešaš perl poli in transparent poli pri zlaganju po določenem postopku pride do efekta različnega odboja svetlobe na različnih površinah. Ena površina deluje transparentno, druga pa se svetlika (jasno, perl!). Še dobro, da sem del vzorca uporabila na enem obesku, ki smo ga izdelovali v drugi lekciji, s Sue Kelsey, ker sem klobasice v kufru na poti domov totalno pomečkala.
Obesek je trikoten, se odpira in vanj lahko vstaviš tudi slikco ali pa sporočilce. Meni je izpadel malo vesoljsko. Moram poskusit še v kakšni drugi barvni kombinaciji in nabavit si moram prave nastavke za svojo stiskalnico. Take nastavke, s pomočjo katerih narediš cevko. Ko sem doma končevala zadevo sem vso cevko, ki sem jo imela na voljo uspešno uničila in sem si morala pomagat na drug način. In efekt mi ni najbolj všeč.



Cathy Johnston nas je naučila narest knjigo, ki jo povsod nesete s seboj. Sem pa pozabila poslikat notranjost, ki skriva drobcen ključek in sporočilce - EXPLORE. Izdelava sama je kar dolgotrajna in ne verjamem, da se je bom še velikokrat lotila. Mogoče res za kakšno specialno osebo in seveda s specialnim sporočilom.



In ne smem pozabiti Leslie Blackford. Ona je umetnica "ponarejanja" različnih naravnih materialov. Njeni izdelki niso fini, čeprav vsebujejo (po moji presoji) polno prikupnih detajlov. Rada se loteva motivov iz narave in pravljičnih motivov. Pokazala nam je imitacije žada, korale, kamna, lesa....Nato pa smo izdelovale "lesene" izdelke. Nastali sta dve afrški maski in konj, ki pa danes sploh ni bil fotogničen in vam ga pokažem morda kdaj drugič:


Resnično žal mi je, da smo imeli lekcije z Donno Kato zadnje na vrsti. V resnici je bila ona tista, zaradi katere sem se sploh odločila za udeležbo. Pa smo malo zamujali z urnikom in se je mudilo. Nismo imele časa izdelati njenih "mega beads" (perle velikanke). Nam je pa vsaj demonstrirala izdelavo. Ko jo opazuješ pri delu, se čas kar malo ustavi. Nobene naglice, vse je premišljeno, dodelano "v nulo" in z ljubeznijo. Neskončno si da opraviti s samo obliko perle, ali pa kakšne druge zadeve. In potem kombiniranje barv! Ima en svoj izbor barvnih odtenkov in kar skupaj da, vse paše. Glede tega je prava čarovnica! Predvsem pa je umetnica tega, da z najpreprostejšimi vzorci dosega res osupljive efekte. Izdelali pa smo "one arm pod", neke vrste priponka. In njena iznajdba, jasno. Sicer moj ni pol tako dober kot so njeni, ampak sem vseeno zadovoljna.



Prav veselim se že letošnjih lekcij, ki bodo prav gotovo spet nekaj posebnega. Saj ne, da sem do danes že vse uporabila in "spravila v promet". Gre za to, da izveš cel kup "malih tajni velikih poli majstora". Te pa so neprecenljive, kot so neprecenljivi spomini, ki jih prineseš s seboj domov in ti polepšajo marsikateri dan.

petek, 13. februar 2009

TEREZA

Ma, ja. Zdaj, ko sem omenila Terezo, ne morem kaj, da vam je ne predstavim in ji mimogrede naredim še malo reklame.

V glavnem, če ste poleti v Poreču, ali njegovi bližini, en večer nujno tja na sladoled.
Na rivi, ob poreški Marini boste našli kup stojnic, kjer ponujajo od šivanke do slona (no skoraj tako) in tam najdete Terezin štant. Vsako leto preseneti s kako novo pogruntavščino, sicer pa je njeno ustvarjanje prava pravljica. Vile, vilinci, palčki in druga pravljična bitja, ki domujejo v pravljičnih hiškah, posejanih z rožicami. Da boste vedeli o čem govorim, nekaj fotk!




Seveda morate videti tudi njene magične stekleničke, za katere bi človek kar verjel, da se v njih skriva čarobni prah.




Mimogrede, pri njej lahko fotkate, kolikor vam srce poželi, saj točno vemo, da je nihče ne more kopirat, pa če bi si še tako želel. Ona ima res posebno srce za ta pravljični svet, v tem uživa in se mu predaja z vso strastjo, kar je seveda vidno na vseh njenih izdelkih.
V glavnem, meni so njene stvari zelo posebne in zelo, zelo všeč. Vi pa povejte!

POFOČKANA

Ja, ne pravijo zastonj, da gre v tretje rado. Pofočkale so me Snežinka, Maja in Roberta. Torej dolgujem tri fotke.
Malo bom pogoljufala, sicer sezna zgodit, da dobite na sceno spet tri ustvarjanja, najbrž pa je čas, da pokažem še malo zasebnosti. Torej, najprej šesta fotka iz šeste mape (uuups, vse fotke imam samo v treh mapah!).
No, zdaj pa šesta podmapa v prvi mapi, pa šesta fotka.....

To je mapa mojega brskanja po netu. Tole sicer ni nič kaj moj stil bom pa najbrž z objavo zelo razveselila Majo, ki je prava "afro-fanica". Sorry, pojma nimam, kje sem jo pobrala, sicer bi zapisala link.

Druga fotka je iz moje druge mape s fotkami, No spet šesta podpmapa in šesta fotka:



Ua, ne morem verjet! Naša prva Fimolandija. To je pravzaprav dogodek, ko sem se naučila fimat. Naj povem zgodbo. Poleti na morju sem odkrila na poreški obali en štant, ob katerem mi je zaigralo srce. Pa to je to! Ohala in ahala sem nad poli krasotami, kupila zapestnico in se mimogrede zmenila, da bi imela v Ljubljani tečaj. Zgodil se je oktobra 2007 - od takrat sem uradno zastrupljena s polijem. Za to je kriva Tereza, umetnica, ki jo zelo občudujem in sem vesela, da sodi v krog mojih prijateljev. In s katero spet pripravljava popotovanje v Fimolandijo v marcu!

Tretja fotka pa je iz tretje mape, v šesti podmapi, šesta po vrsti.... O, moji mali sončkici, ki jima je Božiček prinesel novi pižami. Zelo sta bili veseli Kitty in Wings posteljnine - smo morali takoj vse namontirat in poslikat. Poziranja ni bilo ne konca ne kraja, je pa to ena boljših fotk, ki so nastale v tem dnevu.

Zoja je prvošolka, ki zelo rada pleše in nastopa, je odločna in trmasta (le po kom?), rada pa tudi ustvarja - vam enkrat pokažem njeno galerijo!

Zala pa je prijazna dvoletnica, ki je prava mucica, Rada se crklja in težko jo ujamete brez nasmeha na obrazku.

Torej, fotke so objavljene, zdaj pa fočkamo dalje. Ker so vsi blogci, ki jih redno obiskujem že bili v igri, se bom lotila takih, na katere zaidem, recimo enkrat na 14 dni:

Tulpika

Moni

Dodo

Barbi

Svetovi Tanc

Maja

Prav vse so "papirčkarke" (to je moje ljubkovalno ime za vse vas, ki delate čudovite zadeve iz papirja - ne mi zamerit). Jih imam prav rada. Ko si ogledujem njihove izdelke, marsikdaj najdem ideje za svoje "klobasanje" (saj veste, klobasice, poli vzorčki... canes).

Evo, mishion completed! Nočko!

torek, 10. februar 2009

RING-A RAJA PO MOJE

V teh dneh sem malo RING-a rajala! Pri meni to izgleda tako, da nastane en kup "ringov" (prstanov). In ko sem gledala Majine nedavne izdelke sem ugotovila, da moram tudi sama malo zapustiti millefiori in se lotiti še česa novega.

Saj idej je "miljažent", ampak časa ni za uresničitev. Sem si naredila en super arhiv idej za "sušne" dneve, ko imaš prazno glavo in ti nič pametnega ne pade na misel, da bi izdelal. Odprla sem fascikel, kamor lepim izrezke vzorcev, izdelanega nakita.... in seveda rišem, barvam... Vse sorte nastaja. In verjamem, da bo vse zapisano in zarisano slej ko prej ugledalo luč sveta (in bloga!). Velikokrat sm koga slišala, da je prelagal take stvari na penzijo. No, jaz upam, da se bo večina izdelkov zgodila že prej.

Sem se pa odločila, da odslej dalje tudi sama za Fimo uporabljam izraze PC ali poli. Pri vsem tem pa je res, da se navadiš na en PC in težko prešltaš na drugega. Jaz trenutno hočem namesto Softa uporabljati klasičen Fimo. Ampak se zelo pozna. Pri Softu tako lepo zgladiš robove, mimogrede se zabrišejo, Klasik pa je težja varianta. Biti moraš bolj vztrajen in tudi bolj previden. Mimogrede se kaj sfiži. Ker sama "oblačim" perlice, moram biti res pazljiva, da režem tanke rezinice in da robov ni. Vendar pa trši PC bolje obdrži oblike. Sestavljen vzorec se manj deformira in ne otrebuje toliko časa za "relaksacijo" pred tanjšanjem vzorca in končno uporabo.

Tudi druga kreacija je nastala na osnovi plesa, tokrat me je navdihnil FLAMENKO. Pravzaprav sem pred časom naredila en tak komplet za Martino, pa je ostalo še nekaj "klobasic". Nastala je ogrlica in prstani:





P.S. Maja, da ne bi mojih fotk kritizirala! Vedno fotkam sredi noči in tole je vse, kaj moj aparatek zmore. Mogoče pa ga moram zamenjat?!?

Zdaj ap je ura 1.05. Jutri pa služba. Nočko!





nedelja, 01. februar 2009

FIMARSKO POPOLDNE 2

Zgodilo se je včeraj. Tokrat pri meni. Obiskali sta me Kristina in Maja, pridružila pa se nam je še moja prijateljica Darja. In da ne omenjam polne hiše otrok. Skratka, bilo je živahno in zabavno. Poklepetale smo o svojih zadnjih ustvarjanjih. Sem se prvič zasledila, kako se pogovarjamo o teh stvareh. Kup izrazov smo povzele iz literature, neta in od "bogsigavedi" kod še in so nam postali že čisto domači. Se mi je zdelo, da je Darja, ki ni toliko v teh fimarskih štosih, na momente kar malo čudno pogledala ob kakšnem stavku.

Seveda smo pokukale tudi v moj ustvarjalni kotiček....

... med orodje in vzorčke....


...in seveda med kup ogrlic in zapestnic, ki so ostale od šolskega novoletnega bazarja.


Kot ponavadi je čas čisto prehitro minil.

FIMO AFTERNOON 2

Yesterday I meet with Maja and Kristina. This time in my house. My Friend Darja joned us. She also like claying and all other creative activities. House was full of my friends and kids. It was fun and lively afternoon and as alvays - it was too short!

We took a look in my cretive corner, check my tools, canes and beads... and we couldn't miss the big box of my creations. Some of them are leftover of Schools New Year Bazar.